Ženska je lahko tudi vodja intervencije

Mimo gasilskega doma v Trnovem je danes 33-letna Petra Šušteršič mnogokrat tekla do Poti spominov in tovarištva, saj stanuje dve ulici stran. »Vedela sem, da tečem mimo gasilskega doma, ampak tam nikoli nisem videla žive duše.« V PGD Ljubljana Trnovo so že od vsega začetka ženske sodelovale v gasilski enoti kot operativke. Gre za tiste najpogumnejše, ki gredo na požare, plezajo po lestvah in se brez strahu z dihalnimi aparati na ramenih poženejo v nevarne zadimljene stavbe. »Ženske na intervencijah so v našem društvu nekaj popolnoma normalnega. Naša veteranka Mira Poje je bila ena prvih žensk pri gasilcih, ki je dosegla čin visoki častnik druge stopnje. Danes nas je v društvu 34 gasilcev in dva pripravnika, od tega je tretjina žensk.« Če torej na požar prihitijo Trnovčani, bo za volanom gasilskega tovornjaka verjetno sedela ženska.

Gasilka z motorko

Po gimnaziji je pristala na študiju umetnostne zgodovine. »Študirala sem z veseljem in študij tudi končala. Potem pa se je začelo pisanje prošenj, opravljala sem priložnostna dela in kot prostovoljka občasno sodelovala na umetnostnozgodovinskih simpozijih kot predavateljica in tudi kot pospeševalka prodaje.« A prava služba kar ni hotela priti.

Decembra 2013 je dopolnila 30 let in na vrata doma sta potrkala gasilca, ki sta prinesla gasilski koledar. »Za šalo sem ju vprašala, ali v gasilskem domu kaj vadijo. 'Seveda,' sta odgovorila in me povabila, naj se oglasim. Naslednji dan me je prišel iskat gasilec Dušan Bergman. V tem času se nas je nakapljalo kar nekaj kandidatov za gasilca in vsi smo bili podobno stari in smo se ujeli.«

Naslednjo pomlad je v skupini opravila tečaj za pripravnika, pozno jeseni pa že tečaj za gasilca. Pa vendarle, dekle za oženit' gre med gasilce, smo vprašali? »Ne vem. Zlasti sem bila neznansko vesela, ko sem spoznala, koliko je dela, če le želiš sodelovati. Zagotovo nikoli v življenju ne bi prijela v roke motorne žage. Tu sem opravila izpit, podirala drevesa, žagala hlode... takšno znanje gasilci potrebujemo. Se spomnite žledoloma?«

Gasilci z vseh vetrov

Prvič je šla na intervencijo spomladi 2014, ko so zagorele gume. »Priznam, bila sem malo na trnih, adrenalin je stekel po telesu. Toliko ponavljamo, vadimo, pa nikoli ni dovolj. Še danes po nekaj deset intervencijah na poti v glavi ponavljam, kaj moram storiti.« Ni si predstavljala, da bo kdaj opravila izpit C-kategorije za tovornjak in vozila na intervencije. Še manj pa, da bo kdaj njena vodja. »Gasilcev voznikov vedno primanjkuje, prav tako strojnikov, ki upravljajo motorno črpalko v vozilu na požaru, zato smo se zdaj številčno okrepili.«

Prvič je bila vodja intervencije ob požaru na Eipprovi ulici. Zagorelo je v Deželi okusov, vnelo se je ostrešje. Bilo je dopoldne, ko so prostovoljni gasilci večinoma v službah. Gasilec Andrej Smajila, ki bi lahko vodil, je sedel za volan gasilskega tovornjaka in za vodenje določil Petro.

In kaj jo pri gasilcih najbolj očara? »Živela sem, hodila v šolo kot preostala dekleta. V tem krogu imaš tudi prijatelje, znance. Pri gasilcih pa smo nabrani z vseh vetrov, ljudi najrazličnejših značajev, poklicev, zanimanj – mehaniki, strojniki, družboslovci, ena gasilka je pravnica, sama sem umetnostna zgodovinarka. Sicer pa smo na intervenciji vsi enakopravni, vsi delamo.«

Gasilec nisi le napol

Gasilci PGD Ljubljana Trnovo imajo na leto okoli 50 intervencij. Gasilec ne moreš biti napol. »Verjemite, za vse je čas, za kino, zmenke, zabave, tudi za študij. Res pa je, da večina nas mlajših nima družine. Se pa družimo tudi zunaj gasilskega doma in se ne pogovarjamo le o gasilstvu.«

Sredi pogovora nam je povedala, da že dve leti dela kot varilka. »Ker službe ni bilo, sem šla na tečaj za varilca in opravila izpit za TIG-varjenje. To je varjenje z zaščitnim plinom, z argonom, elektroda se ne topi in dodajni material se ročno dodaja ali pa se le pretaplja material.« Pri podjetju Plevnik, d. o. o., so ji dali priložnost in jo zaposlili kot varilko. »Najprej so me malce čudno pogledali, nato pa me povabili, naj poskusim. Imela sem odličnega mentorja, ki me je naučil dobro in lepo variti.«

Ne skriva, da ima to delo poseben čar. »Zdaj delam v MDM. Nikoli ni dolgčas, ker so moji sodelavci vedno za šale. Včasih je malce robato, a tudi prijetno.« In kaj je ključno pri varjenju? »Dober varilec si, če variš. Če nehaš za nekaj mesecev, potrebuješ nekaj časa, da roka spet steče. Spoznala sem, da dober var ni odvisen od utrujenosti, ampak od dobre volje, od umirjenega srca in glave. Ko delaš, si umazan, ampak je izdelek vrhunski in greš domov dobre volje.« Petra ne ve, ali bo vse življenje varila, zagotavlja pa, da gasilcev ne bo pustila.