SVETI KRIŽ PRI LITIJI – Motocikli so me pritegnili že kot mulca, pri devetnajstih pa sem homologiral svoj prvi izdelek, tricikel s Volkswagnovim motorjem. Takrat ni bilo interneta, zato sem fiziologijo motorjev proučeval po slikicah v nemški reviji Motorrad in poslušal starejše bajkerje,« začne 42-letnik, ki je bil v najstniških letih član motorističnega kluba Eisenkreuz, pozneje pa predsednik MC Rolling Bones, sedež so imeli v Žireh. »Zdaj nisem v nobenem klubu, ti so lahko zamerljivi, jaz pa nočem biti z nikomer v sporu. Vsi motoristi so dobrodošli v V8,« namigne na posel.
Pozornost je z motorjev za nekaj let preusmeril na odraščajoča sinova in hčer, »a zdaj me ne rabijo več toliko«. In se je pred štirimi leti začel posvečati predelovanju harleyjev. Zakaj ravno te znamke? »Harley je sekret od motorja,« z odgovorom preseneti Utenkar, pa v isti sapi pojasni, da tega ne misli slabšalno: »Njegov koncept je zastarel – spodnji del bloka motorja, recimo, je bil enak od leta 1936 do 1999 – hkrati pa je preprost. Motor, menjalnik in primarni pogon so ločeni in jih med seboj lahko poljubno kombiniraš, celo med različnimi modeli. Preprosto kot lego kocke.«
Pokaže na prvega harleyja, ki ga trenutno obdeluje, showelhead letnik 1978: »Ta je bil še v celoti narejen v ZDA, zdaj vanje vgrajujejo dele iz Kitajske in Tajvana, ženske manjše modele pa sestavljajo celo v Indiji.« Na sosednji mizi je razstavljen dragster, ki bo po predelavi vreden okrog 30.000 evrov. »Pa ne zaradi mojega vloženega dela, ampak tudi zaradi dragih komponent, ki jih je delal znani nemški predelovalec Marcus Waltz. Mi smo že naredili modernejši rezervoar, poigrali se bomo z elektroniko,« pojasnjuje Utenkar, ki je po osnovni izobrazbi sicer veterinarski tehnik. Pod mizo se svetijo agregati, pripravljeni na vgradnjo. Ne, niso vsi originalni. »To pa ne pomeni, da so slabši od harleyjevih, včasih so celo boljši. Kopije izdelujejo firme, kot so S&S, Revtech, Delkron, Ultima, stanejo pa tja do 10.000 evrov. Najboljše kopije menjalnikov dela pa Baker. Cena: 3000 evrov.«
Ker sestavni deli niso poceni, je račun približno takšen: kupite starega harleyja, magari v kosih, za 5000 evrov, za dodatnih deset pa čez dva do tri mesece, toliko potrebuje Miha, na cesto postavite umetnino. Denimo takšno, kot je 1340-kubično darilo za Nino. »Za njen softail (to pomeni, da ima zadaj amortizerje, ki so skriti, op. a.) sem izbral old school koncept, vse je odprto, vse je vidno. Spustil sem ga in se igral – pokrov primarnega pogona, recimo, sem razkromiral, speskal in prašno prelakiral. Temu se reče stil bobber.«
Na septembrskem srečanju ameriških vozil Piston Riot 2016 v Ljubljani je Ninin harley dobil nagrado, sama pa je svoje navdušenje nad njim zajela v treh besedah: »To je igračka.«
Iz Utenkarjeve delavnice bo teh, pokaže shrambo okvirjev in drugih sestavnih delov, prišlo še veliko..
Birokrati pa so, birokratov pa ni Največje težave, s katerimi se sooča Miha Utenkar pri predelavi motociklov, so značilno slovenske. Birokratske. »V Nemčiji, torej v EU, kupim dele, ki so tam homologirani, in v delavnici sestavim motor. Tega pa ne morem homologirati pri nas! Ni institucije za kaj takega. Namesto tega moram motor peljati v Nemčijo in tam narediti A-test (TÜV), šele potem ga lahko homologiram in torej nazadnje registriram še pri nas,« pri opisovanju uradniških nebuloz postaja Miha Utenkar vidno živčen, komaj ga umiri rock'n'roll Georgea Thorogooda, ki doni iz zvočnikov, rola se ravno komad Get a haircut and get a real job. |
