Zemlja na Vrhniki je polna strupov

VRHNIKA – Pogled v potok Tojnica, ki teče mimo Kemisa, navidezno daje vtis, da se je voda malce zbistrila: vsaj neposredno ob industrijskem obratu, kjer je pred dobrimi tremi tedni izbruhnil požar, je voda manj kalna; a tik za prvim ovinkom se na površini še svetijo mastni madeži, nabrežje ima še vedno sledi črne gošče, ki ga je prekrivala po požaru. Tojnico so čistili, očistili je še niso. Prav tako še ni razčiščeno, kaj vse je iz Kemisovih zalog odpadkov in strupov med požarom pobegnilo v naravo. In ker je država zamudila priložnost, da s pravočasnim reagiranjem, jasnimi informacijami ter takojšnjim nadzorom nad razmerami na prebivalce deluje pomirjujoče, se položaj med vrhniškim prebivalstvom nikakor ne pomiri; prej nasprotno.

Včeraj so javnost dosegle prve, neuradne informacije o vzorcih zemlje, ki so jih vrhniški občani sami dali v analizo: po pisanju enega spletnih portalov naj bi vzorci bili onesnaženi, vsebovali naj bi težke kovine. Govorili smo z enim izmed krajanov z vrhniškega konca, prek katerega se je valil dim iz Kemisa; potrdil je, da so dobili rezultate analize, ki jo je opravilo velenjsko podjetje: »Pri nas so vzeli dva vzorca z različnih koncev ulice drugi ali tretji dan po požaru. Zdaj čakamo obrazložitve analiz, da sploh zvemo, kako tolmačiti podatke in kako ukrepati.« A krajan, ki je želel ostati anonimen, je povedal, da so izmerili presežene vrednosti nekaterih težkih kovin. Za samoiniciativne analize vzorcev je slišal tudi vrhniški župan Stojan Jakin: »Obstajata dve dilemi pri teh vzorcih: najprej, kje in kako so bili odvzeti. Drugič pa: zemlja je lahko onesnažena, ampak je vprašljivo, ali je to posledica požara v Kemisu ali česa drugega.« Župan opomni, da so včasih odpadke iz Industrije usnja Vrhnika vozili tudi za gnoj: »Nihče ni vedel, kaj je v odpadkih. Dejstvo je, da strupi so, so bili in bodo tudi po Kemisu,« pravi Jakin.

Dasiravno je vrhniški občinski svet minuli teden direktorju Kemisa Emilu Nanutu na odprti seji sporočil, da Kemis pri njih ni dobrodošel, pa se med podjetjem in občino ni še nič premaknilo – ne na slabše in ne na boljše. Le podjetje je spremenilo medijski pristop: minuli teden so se postavili v vlogo žrtve, ki si jo politiki izposojajo »za svoje politične in osebne promocijske koristi,« mediji pa naj bi jim pomagali, saj da »branost in gledanost gradijo vedno bolj samo na senzacionalnih in zavajajočih informacijah takih in drugačnih strokovnjakov«. Možnost selitve z Vrhnike za Kemis ni realna, ob tem pa žugajo: »Mogoče je napočil čas, da Kemis razmisli, kako bi na ustrezen način tudi pravno zavaroval svoje interese.«

Administrativne napake

Kemisa se tako na Vrhniki ne bodo znebili zgolj z enim občinskim sklepom – čeprav v podjetju priznavajo, da njihova dejavnost ni nikjer zaželena. Jakin pravi, da je tak sklep težko uresničljiv: »Dejstvo je, da je ministrica v četrtek na izredni seji odbora rekla, da bodo proučili Kemisovo okoljsko dovoljenje. Če mu bodo vzeli dovoljenje, nima Kemis kaj delati.« Okoljevarstveno dovoljenje Kemisu za opravljanje dejavnosti je bilo leta 2013 izdano za dobo desetih let – in če dovoljenje o(b)stane, bo Kemis prej ali slej znova začel delati.

Nekatere določbe iz okoljevarstvenega dovoljenja so bile evidentno kršene: recimo člen o rednem shranjevanju dokumentov oziroma back up (torej varnostna kopija), za katero je Nanut javno priznal, da je nimajo. A Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je opravil izredni nadzor za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarni nadzor, je doslej ugotovil, da ni bilo pomanjkljivosti, ampak so odkrili administrativne napake. Po pojasnilih glavnega inšpektorja Milivoja Dolščaka so v zvezi s tem podjetju izrekli opozorilo na podlagi zakona o inšpekcijskem nadzoru ter zakona o prekršku.

Nakopičeni nevarni odpadki

Jakin pričakuje, da se bo Kemis oziroma njegov lastnik obnašal kot korporacija: »Če jim bo kdo neupravičeno jemal delo, ga bodo najbrž tožili za stroške. Bojim se, da bomo zadeve zelo zaostrili.« Vprašanje pa je, kako bo ravnala država, ki je solastnik lastnikov Kemisa, ob tem pa država mora imeti odlagališče nevarnih odpadkov: tako poročajo, da se pri obrtnikih, točneje avtomehanikih, nabirajo odsluženi akumulatorji in motorno olje ter da imajo velike težave z odvozom nevarnih odpadkov. Ministrica za okolje Irena Majcen in predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije skupaj iščejo rešitev za nakopičene nevarne odpadke. Kljub sestankom in modrovanju rešitve še ni na obzorju.