LJUBLJANA – Miro Cerar je že nekaj mesecev predsednik vlade, a njegovi občutki o njegovi politični poti so mešani, je priznal v intervjuju za Siol. Kot je povedal, je ta služba zelo naporna in odgovorna, po drugi strani pa mora biti hvaležen volivcem in vsem, ki mu pomagajo v tej politični zgodbi. Za cilj si je namreč postavil pripeljati Slovenijo iz krize.
»Sam se ne počutim nič mesijanskega. Sem zgolj človek, ki ima voljo in pamet, da izpolni to, kar si je zadal,« je med drugim dejal in dodal, da je sicer pomembno, da imamo močne posameznike, a to ne bi smelo prerasti v pretirano čaščenje. Prepričan je, da bo to, kar prinaša njegova stranka SMC, pripeljalo do višje politične kulture, saj v stranki po njegovih besedah ni hinavščine in razkorakov, za njo pa ni ozadij in lobijev.
Kdo ima težave, Dobovšek ali Cerar?
O Bojanu Dobovšku, ki je iz stranke izstopil, je Cerar povedal: »Težav nimam jaz, težave ima on,« češ da če res meni, da so za njimi lobiji, je to pač zgolj njegova predstava. Preseneča pa ga, da ostaja član njihove poslanske skupine, če res tako govori in če ga je Cerar res tako razočaral. Do konflikta je prišlo tudi z nekdanjim članom SMC Petrom Jamnikarjem. Kot pravi Cerar, je namreč storil nekaj stvari, ki so bile v nasprotju z vrednotami stranke in so kazale na to, da želi rušiti prizadevanja SMC, saj naj bi želel ustvariti razdor.
Na očitke, da njegova politika včasih spominja na politiko LDS v najboljših časih, pa pravi, da njegov način dojemanja in vodenja politike ni takšen, kot je bil pri LDS, čeprav je morda res deloma podoben načinu vodenja Janeza Drnovška. Sam še išče najboljše poti, saj je vodenje vlade specifično, za kakršne koli ocene pa je še prezgodaj, pravi. O usodi svoje stranke pa je pojasnil, da so dolgoročno vse usode enake, saj nekoč vsi prenehamo obstajati, tudi stranke in ljudje. Pomembnejše se mu zdi, da stranka SMC opravi zastavljeno nalogo, želi pa si tudi, da ga ne bi prevzela kakšna prevelika sla po oblasti. Strinja se namreč, da je že veliko politikov reklo, da so prišli le za en mandat, a potem niso odšli (sami).
Otrok socializma
»To, da sem rekel, da sem otrok socializma, naj bi pomenilo in tako čutim, da sem v mladosti pač živel v socializmu, da sem šel skozi šole, skozi ves proces izobraževanja, da sem služil vojaški rok. Zelo dobro ga poznam v izvedbi, kot je bil prisoten v Jugoslaviji,« pa je povedal o svoji nedavni izjavi. Živel je v režimu, za katerega se je izkazalo, da njegove ideje še niso primerne za družbo, je nadaljeval v intervjuju za Siol, češ da so nekatere ideje, ki jih zdaj ponuja Združena levica (ZL), že vnaprej zgrešene, druge pa se vendarle utegnejo uresničiti, ko bodo ljudje dosegli višjo stopnjo razvoja.
Prepričan je, moramo duha kapitalizma obarvati z značilnostmi slovenske mentalitete in tradicije. »Žal smo ga v 90. letih ustoličili v najbolj vulgarni obliki, hkrati smo temu dodali veliko mero koruptivnosti, negativne zvijačnosti,« dodaja. A ostaja optimist in verjame, da gremo v pravo smer.
