Kaj dela nenavadna in ogromna kartonasta škatla pred grosupeljsko mestno knjižnico, se te dni vprašuje marsikdo. Mnogi pa zdaj že vedo, da je to Sporočilnica. V njej je steklenica. A ta ni navadna, saj v njej najdemo nekaj, kar danes mnogi pogrešajo: sporočila s pozitivnimi mislimi. Takšna, ki nam narišejo nasmeh na vse bolj zaskrbljene obraze.
Pravo sporočilo
»Od nekdaj sem razmišljala, kako bi bilo, če bi dala svoje sporočilce v steklenico in jo vrgla v morje. Kdo bi to našel? Bi me poklical, če bi napisala svojo telefonsko številko? Izhajala sem iz tega, da ni naključij. Vsak dobi pravo sporočilo. Še en pomemben vidik projekta Sporočila v steklenici pa je odtujenost. Ker je danes vse več ljudi osamljenih, bodo morda dobili sporočilo, ki jih bo razveselilo,« nam je povedala mentorica projekta Sandi Zalar.
Sporočilnica je nastala na njeno pobudo v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) Grosuplje. Do 25. maja bodo lahko vsi pustili svoje sporočilce v steklenici, v sosednjem prostoru pa iz druge škatlice vzeli za spomin drugo, že napisano. Že zdaj se je v steklenici znašlo veliko misli, med njimi tudi na listek zapisana otroška želja, da v šoli ne bi bilo enk.
Leta niso pomembna
Ideja o sporočilih v steklenici ponuja možnost razmišljanja o vsebini, ki jo vsak dan sprejemamo v sporočilih najrazličnejših oblik in po različnih medijih. Sporočil, napisanih z roko, danes skoraj ni več. Člani UTŽO Grosuplje se zavzemajo za preproste in osebne rešitve, pravi Zalarjeva, in pojasni: »Ko vidim, kako frustrirani so ljudje danes, me to razžalosti. Kako tudi ne bi bili, ko pa lahko vsepovsod prebirajo nasvete o tem, da je treba za vsako ceno ostati mlad in lep. Ne samo starejšim, ampak tudi vsem drugim smo želeli sporočiti, da leta niso pomembna, prav tako ne idealna postava ali kar koli drugega, o čemer nas prepričujejo. Ljudi želimo spodbuditi k temu, da razmišljajo in da naj sporočil, s katerimi nas zasipajo vsak dan, nimajo za suho zlato.«
Njeno sporočilo vsebuje le enostavno željo: »Naj uspe!« Vsak lahko svojo misel, napisano na roko, pusti v Sporočilnici vsak dan od petih popoldne do sedmih zvečer. Če bo šlo vse po načrtih, bodo projekt še nadgradili in ga jeseni preselili v prestolnico. Morda pa tudi še kam drugam. Za prijazna sporočila je povsod dovolj prostora.
