LJUBLJANA – Odbor DZ za izobraževanje je današnjo predstavitev kandidatke za ministrico za izobraževanje Maje Makovec Brenčič ocenil kot ustrezno. V predstavitvi je Makovec Brenčičeva povedala, da kot temelj šolstva vidi javno šolstvo, zasebno pa kot njegovo dopolnitev. Prizadevala si bo tudi za to, da se sredstva za visoko šolstvo ne bi zniževala. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je ocenilo 10 članov odbora, štirje pa so menili nasprotno.
V skoraj štiriurni predstavitvi je sicer Makovec Brenčičeva odgovarjala na številna vprašanja članov odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino.
Osnovni temelj izobraževanja javno šolstvo
Jelko Godec (SDS) in Janka Vebra (SD) je zanimalo, kakšen je njen pogled na odločbo ustavnega sodišča, da mora država javni program v zasebnih osnovnih šolah financirati v celoti. Makovec Brenčičeva je odgovorila, da je ustavna odločba veljavna in jo je treba do konca leta uresničiti. Sama sicer meni, da mora biti osnovni temelj izobraževanja javno šolstvo, ki mora biti »dobro, kakovostno, dostopno in pravično«, zasebno šolstvo pa vidi kot njegovo »dopolnilo in kot neko vrsto bogatenja prostora«.
Glede vprašanj več poslancev, ali je v sedanji izobraževalni vertikali dovolj državljanske in domovinske vzgoje, je spomnila, da zavod za šolstvo tudi po pozivu odbora DZ za izobraževanje preverja, kako so trenutne vsebine umeščene v šolske programe in ali jih je dovolj, sama pa meni, da je treba pri tem ubrati »uravnoteženo pot«.
Miho Kordiša iz ZL je zanimalo, kakšno je mnenje kandidatke o zakonu za uravnoteženje javnih financ. Ta zakon je bil po besedah Makovec Brenčičeve potreben, da se zagotovi finančna stabilnost javnih financ. Je pa treba po njenem prepričanju v šolstvu najti tudi druge načine, kako priti do manjkajočih sredstev.
Na vprašanje Ljudmile Novak (NSi), ali bo teološka fakulteta lahko izvajala nekatere pedagoške programe, za katere so nekateri prepričani, da jih ne bi smela izvajati, je kandidatka odgovorila, da gre za programe, ki so akreditirani in se že izvajajo.
Zavzemala se bo, da se tuji jezik v osnovnih šolah uvaja postopoma in po poprejšnjih analizah. Pri vprašanju, ali je za nacionalno preverjanje znanja, pa je dejala, da je treba to presojati z vidika, kakšne cilje želimo s preverjanjem doseči.
Na vprašanje Andreja Čuša (SDS), ali je za uvedbo pokojnin profesionalnim športnikom, ko končajo športno pot, pa je odgovorila, da gre za vprašanje, pri katerem je treba predvsem »stopiti skupaj z ministrstvom za delo in ministrstvom za finance«.
Seje se je udeležil tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj, ki ga je zanimalo, kakšno politiko bo kandidatka ubrala glede financiranja področja, ki ga pokriva njen resor.
Sredstev ne bi zmanjševala
Kot je povedala, si bo prizadevala, da se na področju visokega šolstva ter na znanstvenem in raziskovalnem področju sredstva ne bi zmanjševala. Zavzemala se bo tudi za uresničitev koalicijske zaveze, da se bodo sredstva za visoko šolstvo do leta 2020 dvignila na dva odstotka bruto domačega proizvoda.
Glede izplačil avtorskih in podjemnih honorarjev profesorjem je povedala, da mora biti vsako delo, ki je dobro in temelji na znanju, plačano. Kot je pred dnevi sporočila, je od leta 2004 do 2014 sama prejela za nekaj več kot 175.000 evrov tovrstnih honorarjev. Na odboru je v zvezi s tem povedala, da je pri tem nastopala s svojim znanjem in ga skušala prenesti tja, kjer je bilo potrebno.