V Ameriki se spopadajo s sušo, ki je zajela 61odstotkov vseh površin. Najhuje so prizadeti posevki soje in žitaric. Ameriški viri poročajo, da je najhujša po letu 1988, glede na obseg pa po letu 1956.
Pri nas sta Primorska in Goriška še vedno suhi. Kljub pogostim padavinam v zadnjem tednu in ohladitvi julija nista dobili obilnejšega dežja. Na Goriškem je julija skupaj padlo le med 30 in 40 mm dežja, na Obali pa le 10 mm. V toplih dneh, ko je izhlapi tudi več kot pet mm na dan, se zaloga vode hitro črpa. Na Primorskem in Goriškem je tla dodatno osuševala še burja, tako da je tam v posameznih dneh izhlapelo tudi več kot sedem mm (ali litrov na kvadratni meter) vode. Zaradi ponovne otoplitve se je izhlapevanje povečalo tudi drugod po Sloveniji. Za primerjavo: na Bovškem je v istem obdobju padlo več kot 300 mm dežja, tudi v Prekmurju ga je padlo več kot 120 mm. Padavinsko podhranjen v julijskem obdobju ostaja tudi del Dolenjske, predvsem del Posavja v bližini hrvaške meje. Pod 50 mm pa je padlo tudi na Postojnskem in delu Štajerske. Povsod tam, kjer je bila preskrbljenost tal z vodo slaba in so ta plitva, rastline lahko trpijo sušni stres in potrebujejo dodatno preskrbo z vodo.
Primanjkljaj pitne vode na Obali
Pomanjkanje padavin in slaba zaloga vodnih virov v zaledju Rižanskega vodovoda (Čičarija, Brkini in Kras za zajetje Krašiči) sta botrovala temu, da sta Uprava za zaščito in reševanje Koper in Rižanski vodovod sprejela odločitev o omejitvenih ukrepih in prepovedi uporabe pitne vode za vse vrste zalivanja, pranje osebnih avtomobilov, vodomete, hlajenje itd.
Požari in človek
V zadnjem času so v številnih predelih južne Evrope, Mediterana in Jadranske obale težave sprožali požari. Z burjo, ki je dosegala orkanske sunke, so se še z večjim zamahom širili. Požarna ogroženost naravnega okolja je odvisna od podnebnih značilnosti območja, tipa tal, rastlinskega pokrova, vlažnosti biomase ter bližine potencialnih povzročiteljev požarov. V Sloveniji je bilo v preteklih letih od 700 do 800 požarov na leto, v zadnjih letih pa se zaradi pogostejšega toplega, suhega in vetrovnega vremena njihovo število povečuje.
Glavni vzrok za požare v naravi so udari strele, neprevidno delo človeka v naravi (gozdarska, kmetijska in industrijska dejavnost, komunikacije, vlaki, električni vodi, obiskovalci gozda) ter malomarnost. Na Zemljo vsak dan v povprečju udari 100.000 strel, vendar vsaka ne povzroči požara. Zelo veliko jih nastane tudi premišljeno, takrat govorimo o namernem požigu. Po podatkih za obdobje med letoma 1990 in 2000 je bilo okrog 11 odstotkov gozdnih požarov v Sloveniji namerno povzročenih.
Indeks požarne ogroženosti na Arsu izračunavajo na podlagi meteoroloških podatkov z upoštevanjem razvojne stopnje rastlinstva. Stopnjo verjetnosti za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju določimo na podlagi indeksa požarne ogroženosti in statistično določenih pragov za posamezna območja, Pri tem uporabljamo lestvico, ki je na tabeli zgoraj.
Na spletni strani Agencije RS za okolje si lahko ogledate trenutno stanje požarne ogroženosti po regijah: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/warning/fire/. V zadnjih dneh julija je bila požarna ogroženost največja na Goriškem in Obali.
Ko vzide Sirij
V pogovornem jeziku se je izraz pasji dnevi ohranil zaradi podnebne razporeditve na severni polobli, še posebno pogosto ga uporabljajo na območju Sredozemlja. Vendar so o pasjih dnevih govorili že v starem Egiptu. V Evropi se je pozneje uveljavilo, da se pasji dnevi začnejo 23. julija in trajajo štiri tedne, do 23. avgusta. Taka razlaga ne nujno vročih dni, vsekakor pa pasjih, ima astronomsko podlago. Po 20. juliju začne na nebu s Soncem vzhajati tudi zvezda Sirij ali pasja zvezda v ozvezdju Velikega psa. To je ena najsvetlejših zvezd in izjemno pomembna za razvoj astronomije. Že stari Rimljani so bili prepričani, da vročino povzroča prav Sirius, ki je bil pes velikega lovca Oriona. Diana, boginja lune, lova in gozdov, ki je bila zaljubljena v Oriona, je po nesreči ubila svojega ljubimca. Da ga ne bi nikoli pozabila, ga je s psom vred pripela na nebo. Pes pa je eden tistih simbolov, ki imajo pri ljudeh različne pomene. Pogosto ga povezujejo s tem, da prinaša nesrečo, da je povezan s škodljivimi demoni, v številnih simbolih je povezan s smrtjo. To so v preteklosti ljudje povezali s tem, da je vročina škodljiva in da so ob takih dneh še posebno nevarni tako psi kot tudi vroči poletni dnevi. Marsikdo, ki v teh dneh počitnikuje, o njih seveda razmišlja popolnoma drugače. Vinogradniki pa pravijo: Če pasji nam dnevi dež prineso, obilo sladkosti vinu vzemo. In: Pasji dnevi mrzli in deževni vincarju so res močno teževni.
Napoved
V razgretem ozračju so se pojavljali neurja in nevihte s točo. Severovzhod Avstrije je v soboto prizadelo hudo neurje, neurja s točo so se pojavljala tudi v Sloveniji, zlasti na Koroškem. Ponekod na Gorenjskem je pihal močan veter. Po rahli spremenljivi oblačnosti na začetku tedna bo v sredo in četrtek sončno in postopno spet bolj vroče.
31. julij 1958
Izjemno toplo jutro, še posebno na Primorskem. V Ajdovščini se je ohladilo le do 24,5 °C, v Komnu na Krasu do 24,3 °C, v Kopru do 24,0 °C ter v Postojni in Čepovanu do 19,6 °C.
Pasji dnevi – Dies caniculares
Začeli so se pasji dnevi (od 23. julija do 23. avgusta). Letos na začetku niso bil tipični. Podobno kot lani, ko smo imeli v Sloveniji po rekordno vročih nočeh 24. julija še rekordno hladen dan. Temperature zraka so se čez noč spustile za več kot 15 °C. V Ljubljani so namerili 13 °C. Na Kredarici je snežilo, temperatura zraka je bila pod lediščem. Tudi letos je 22. julija na Kredarici temperatura padla pod ničlo, 23. julija je zapadel en centimeter snega. Nekaj več svoje pasjosti pa so pasji dnevi letos razvili po 25. juliju.
