Krško polje je porjavelo od žgočega sonca. Že tako prodnata zemlja je razpokala, pomagale niso niti zadnje nevihte in 47-letni kmet zelenjavar Martin Menič iz Malega Podloga obupuje. »Kot da ni dovolj suše, zdaj so se na nas spravile vrane in nam uničile pridelek.«
S sušo priletijo še vrane
Na 10 hektarih polja okoli znamenite cerkvice sv. Miklavža, ki že stoletja služi trem vasem, Velikemu Podlogu, Gržeči vasi in Malemu Podlogu, imajo Meničevi zelenjavo vseh vrst.
»Na hektaru in pol gojimo papriko, paradižnik raste na četrt hektara, kumare na slabi polovici hektara, jagodni nasad prekriva hektar polja, potem imamo še lubenice, melancane, nekaj fižola ...« Poleg zelenjave vsako leto posejejo še ječmen in koruzo. Človek bi mislil, da je formula raznovrstnih nasadov zelenjave za današnji čas krize kar prava. Pa ni tako.
»Ko pritisne suša, pritisne na vse rastline. In z njo pridejo vrane!« pravi žena Jožica, medtem ko kuha jutranjo kavo.
Prekljuvale namakalne cevi
Na polje sva odšla ob šestih zjutraj, skupina obiralcev je v pokritem nasadu že trgala kumare. Vstopimo v 300 metrov dolg šotor, v nasad paradižnika in paprike.
»Namakamo kapljično, brez tega ne bi nič zraslo,« reče Menič, se skloni pod grm in z roko raztrga folijo ter razgrebe zemljo. »Poglej, to je namakalna cev, do katere se prikradejo vrane in jo prekljuvajo, da pridejo do vode. Mimogrede se spravijo še na paradižnik in papriko, ki imata v sebi vodo.«
Zgodaj zjutraj se jata 100 črnih vran, med njimi nekaj sivih, zbere pri cerkvi in kot na povelje napade Meničeve rastlinjake.
VEČ PREBERITE V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Za 5000 evrov škode