Reka Krka izvira v široki zatrepni dolini severno od vasi Krka. Njene vode prihajajo na dan v izviru Pod jamo pod Krško jamo severno od vasi Gradiček. V povirnem delu jo okrepijo manjši kraški pritoki Poltarica, Lipovka, Podbukovški in Gabrovški studenec ter edini nekraški pritok v zgornjem porečju Krke, potok Višnjica. K izvirom Krke, Poltarice in Lipovke se podzemno pretakajo vode širokega kraškega zaledja Grosupeljske kotline ter ponikalnica Rašica iz okolice Velikih Lašč, v zgornjem toku pa podtalno zbere tudi vode Suhe krajine ter Ribniško-Kočevskega polja.
Krka je ena naših najzanimivejših kraških rek, s 94 km površinskega toka pa tudi najdaljša povsem slovenska. V zgornjem toku teče v dinarski smeri vzdolž Žužemberškega preloma, ob katerem si je vrezala slikovito sotesko, širšo v dolomitih in nekoliko ožjo v apnencih. Tu je brez površinskih pritokov, napajajo jo le številni kraški izviri.
Edina lehnjakotvorna reka
Krka je nasičena z apnencem, ki se od Marinče vasi v zgornjem toku pa vse do Otočca v srednjem izloča kot lehnjak in tvori v zgornjem toku značilne pregrade, v srednjem pa talne podvodne pragove. V preteklosti so ob lehnjakovih pragovih delovali številni mlini in žage, danes pa prevladujeta rekreativni in turistični pomen reke.
Krška jama nad izvirom reke Krke je vodoravna izvirna jama, iz katere le še ob visokih vodostajih bruha narasla podzemna voda. Za širokim vhodom se proti severu odpira prostorna dvorana, dolga dobrih 200 in široka do 30 m, vanjo pa vodi v ostenju nad glavnim še manjši stranski vhod. Zaključuje jo 30 m dolgo sifonsko jezero. V njegovi globini se odpira vhod v labirint ozkih podvodnih rovov, ki segajo do 20 m pod gladino. Sifonski rov se po 210 m konča v prostorni, 60 m dolgi končni dvorani. Na severnem delu zapirajo pot veliki podorni bloki, izpod katerih priteka voda. Skupna dolžina raziskanih podzemskih rovov je 490 m.
Današnji glavni vhod v jamo so leta 1937 široko odprli, da bi omogočili hitrejši odtok podzemne vode in tako rešili poplave na Radenskem polju. S kamnitimi ploščami so tlakovali hudourno strugo in pozidali obrobne škarpe. Turistično društvo Krka je jamo 1996. uredilo za ogled; osvetlili so jo, uredili pot do sifonskega jezera, postavili akvarij s človeško ribico in zaprli vhod.
Jamski ježek
Krška jama je bila vnesena v kataster slovenskih jam 1927. Presenetljiv zaključek nepričakovano kratke jame je dolgo vznemirjal številne jamarje. Že ob regulaciji glavnega vhoda 1937. so se s širjenjem in razstreljevanjem ozke razpoke Tunel nad sifonskim jezerom poskušali prebiti v domnevne nove dele. Jamski potapljači so po letu 1994 zagnano iskali nadaljevanje jame v globini sifonskega jezera. Uspelo jim je preplavati zahteven labirint podvodnih rovov in prodreti do končne Vrhovčeve dvorane, s katero se Krška jama tudi konča.
Domačini so se vanjo zatekali ob turški nevarnosti. Ljudska pripoved pravi, da od tistih dni v osrčju jame stoji napol dozidana cerkev. Iz ljudskega spomina na turške vpade je pisatelj Josip Jurčič, doma z bližnje Muljave, črpal snov za svoja dela. V povesti Jurij Kozjak opisuje tudi Krško jamo.
Podzemski sistem reke Krke, ki sega vse do ponorov Šice na Radenskem polju, je s sedmimi kopenskimi in 31 vodnimi vrstami specializiranih jamskih živali med 20 najbogatejšimi na svetu. V podzemeljski Krki živijo slepe postranice, jamske kozice in seveda človeška ribica. Gladki jamski ježek je rakec, ki se v nevarnosti zvije v klobčič, podobno kot jež. V Krško jamo se pogosto zatekajo netopirji, še zlasti veliki podkovnjaki, nekdaj pa so bile tu bogate skupine dolgokrilih netopirjev.
Prvi, ki je zapisal obisk Krške jame, je bil polihistor Janez Vajkard Valvasor v drugi polovici 17. stoletja. Leta 1748 si jo je ogledal dvorni matematik Jožef Anton Nagel, ki je po cesarskem nalogu raziskoval in opisoval naravne znamenitosti Kranjske. Sto let pozneje je pritegnila Frana Erjavca, ki je v njej našel do takrat še nepoznanega jamskega hroščka in ga predal naravoslovcu Jožefu Ferdinandu Schmidtu. Prvi načrt Krške jame je okoli 1887 izrisal Jan Vladimír Hráský, ko je vodil melioracijska dela v povirju reke Krke ter njenem zaledju na Radenskem in Žalnskem polju. |
Pred vasjo Gradiček je urejeno parkirišče, od koder vodi do jame 600 m dolga pot. V bližini sta izvir Poltarice in istoimenska jama. Poltarica je nova soseda Krške jame, saj so jo odkrili aprila 2003. Raziskanih je 740 m podzemnih rovov, dvoran, kanjonov in sifonov. Krasijo jo številni kapniki, zavese, cevčice, pet sifonskih jezer, človeške ribice in brzice. Ob visokem vodostaju reke lahko vidimo tudi podzemni slap. Temperatura v jami je med 8 in 9 stopinj. Odkrivanje in raziskave jame, ki ni turistično urejena, vodi Jamarski klub Krka. Lahko si jo ogledamo v spremstvu jamarjev in soju karbidovk, vendar le v dolžini 180 m. |
