MARIBOR – Vrhunec obeležitve 150-letnice smrti škofa Antona Martina Slomška je bilo današnje praznovanje Slomškove nedelje v Mariboru, ki se ga je udeležilo več kot dva tisoč vernikov. Pred mariborsko stolnico je ob Slomškovih relikvijah potekalo molitveno srečanje, nato pa je sledila praznična maša, ki jo je vodil apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz.
Po Slomšku se zgledujejo mnogi
Janusz je najprej spregovoril o Slomškovi bistrosti, predvsem pa o njegovi svetosti in zaupanju v boga. Družba, zlasti pa katoliška cerkev, danes po njegovih besedah priznavata zasluge tega izjemnega državljana Slovenije, saj ob vsaki priložnosti najdemo zglede iz njegovega življenja, ki jih lahko posnemamo.
»Čas, v katerem je živel, ni bil manj težak kot današnji. Potrebna je bila velika odločnost, da je vodil Kristusovo čredo in spodbujal Slovence, naj ohranjajo svoj jezik ter nacionalno identiteto v obdobju, ko Slovenija še ni bila neodvisna,« je dejal nuncij, ki je v Mariboru spregovoril tudi o tem, da je treba v življenju pokazati več pokore, molitve in ponižnosti.
Katere kreposti manjkajo danes?
»Prav teh kreposti danes pogosto manjka v življenju cerkve. Ko cerkev spominja, da je treba spoštovati božje in cerkvene zapovedi, in zahteva, da sprejmemo posledice neodgovornega ravnanja tudi s pokoro v dobro vseh nas in cerkve, moramo to sprejeti. Napake je namreč treba popravljati in vsaj na ta način povrniti svojo verodostojnost. Človeško je namreč delati napake, če pa se nočemo popraviti, to prihaja iz zla,« je med drugim dejal Janusz.
Mariborski nadškof Marjan Turnšek, ki ga je na slovesnosti spremljala tudi večina ostalih najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov, med njimi ljubljanski nadškof Anton Stres, upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger in škofje ostalih slovenskih škofij, je pred sveto mašo povedal, da je smrt njihovega blaženega za njih rojstvo za nebesa, kar je razlog za to, da se mariborska nadškofija in celotna metropolija zares veseli.
Svetost prenavlja svet
Kot je dejal, Slomškovo leto obhajajo pod geslom Svetost prenavlja svet, prav svetost pa za vernike pomeni uresničitev človeka v vsej njegovi polnosti. Slomšek jim je s svojim življenjem pokazal vzgled takega izpolnjenega človeka, ki ga imenujejo svetnik.
Sporočilo, ki so ga ob tem jubileju želeli dati, je po Turnškovih besedah vsaj trojno. Na prvem mestu je spodbuda za novo evangelizacijo, močno je tudi sporočilo civilni družbi, predvsem s Slomškovo izjavo nekaj mesecev pred smrtjo »Sloga jači, nesloga tlači«, ki je aktualno tudi za današnje razmere. Ob tem pa je Slomškovo leto velik klic za moralno in etično življenje, še posebno v današnjem času, polnem kriz na moralnem, materialnem, gospodarskem in političnem področju.
Slovesnosti ob 150-letnici smrti slovenskega duhovnika, pisatelja, pesnika in pedagoga Slomška (1800–1862), ki ga je papež Janez Pavel II. leta 1999 razglasil za blaženega, so se zgostile prav v tednu pred obletnico. Slomšek je namreč umrl 24. septembra 1862 v Mariboru.
