Že prva piranska znamka šla po zraku

»Če se v športu Slovenci radi pohvalimo, da imamo največ kolajn glede na število prebivalcev, si upam trditi, da smo v Piranu oziroma Portorožu glede na število prebivalcev po znamkah med vodečimi v Sloveniji,« pravi filatelist Mitja Jančar iz Filatelistično-numizmatičnega društva Piran. V dokaz je pripravil razstavo znamk in predavanje, ki je razkrilo številne upodobitve tega mesta, njegove okolice in vsega, kar je povezano z našim morjem na poštnih znamkah.

Upodobili tudi izlov cipljev

Na znamki, ki jo Jančar kot prvo povezuje s Piranom oziroma Portorožem, je upodobljen italijanski kralj Vittorio Emanuele in o njej filatelist pravi: »Marsikoga bo presenetilo, a trdim, da je ta znamka za 5 lir povezana z letalsko pošto iz naših krajev. Na njej je napis 'posta aerea', izšla pa je 1. aprila 1926, ko je bila odprta prva letalska potniška linija na ozemlju takratne Italije med Trstom in Torinom. Na njej so letela hidroletala, ki so imela svojo bazo tudi v Portorožu oziroma na Bernardinu. Ker je v Trstu tisti dan pihala močna burja, je letalo s potniki in pošto z novimi znamkami tako prvič vzletelo iz Portoroža.«

Zgodovina piranskega poštnega dogajanja je dokaj pestra, saj so se tu, odkar poznamo znamke do časov samostojne Slovenije, zamenjale avstro-ogrska, italijanska in jugoslovanska oblast, vmes pa je bila po drugi svetovni vojni od leta 1947 do leta 1954 tu še cona B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO). STO je imel svojo pošto in v coni B, ki je bila pod upravo jugoslovanske vojske, je izšlo kar veliko nadvse zanimivih znamk. Omenimo upodobitev piranske Punte, Portoroža s Hotelom Palace, leta 1949 upodobljen tradicionalni izlov cipljev v Piranskem zalivu ali znamko iz leta 1951, ki je izšla na praznik dela. Na njej je slika kmeta, ki ga je narisal Božidar Jakac, in v ozadju silhueta Pirana, kot jo lahko vidimo iz Strunjana.

Pozornemu očesu ob pogledu na te stare znamke ne uide, da se na njih pogosto najde letalo. Tako je upodobljeno v ozadju ribičev, ki vlečejo mrežo s ciplji, nad podobo piranske Punte ali nad Hotelom Palace. Tam je zato, ker ponazarja, da so znamke namenjene letalski pošti.

V časih Jugoslavije so znamke izdajali po nacionalnem ključu, in ker je bila država velika, so morale republike čakati, da so prišle s svojimi motivi na njih na vrsto. Kot pravi Jančar, je bila takrat ideja, da bi bili na znamkah svetilniki, a se Hrvati niso strinjali s tem, da bi bil na eni tudi piranski. »Rekli so, da v primerjavi z njihovimi svetilniki naš piranski sploh ni svetilnik, ampak le lučka,« se tega spominja Jančar.

Za začetek Tartini

V samostojni Sloveniji je prva piranska znamka izšla leta 1992, ko je Pošta Slovenija na njej upodobila Giuseppeja Tartinija. Oblikoval jo je Oskar Kogoj, z njo pa smo se spomnili tristoletnice rojstva tega virtuoza. Pobudo za znamko je dal prav Jančar. Nato sta izšli znamki vetrne črpalke iz Sečoveljskih solin in leta 2003 serija s tipičnim istrskim čolnom batano. Še istega leta so na znamkah Pošte Slovenije v svet odšle takšne z upodobitvijo oljke in za njimi kakija, filatelisti pa so obudili tudi spomin na ladjo Rex, piranski trolejbus, Frančiška Čapa, opozorili na vodne športe ter še kaj, povezano z našim morjem.

Resnici na ljubo je treba poudariti, da v zadnjem času za promocijo Pirana in Portoroža na znamkah še najbolj zvesto skrbi tamkajšnje filatelistično in numizmatično društvo. Spodbudilo je izdajo številnih znamk, priložnostnih poštnih žigov in dopisnic. Od leta 2006 so tako v sodelovanju z Akvarijem Piran izdali znamke, posvečene našemu morju, ribam in drugim morskim organizmom. Na njih so kaval, spirograf, frater, kanoča, špar, vetrnica, orada in ribon. Predlani so bile v svetu zaradi inovativnega tehničnega vidika posebne pozornosti deležne prve slane znamke naše pošte, na katerih so ribe cipelj, črnika, sipa in želva glavata kareta posute s piransko soljo.

Omenimo še, da je junija lani Pošta Slovenija v sodelovanju s piranskimi filatelisti in Pomorskim muzejem Sergeja Mašere izdala prvo iz serije znamk s slovenskimi ladjami. Na njej je Martin Krpan, prva ladja portoroške Splošne plovbe. Maja letos bomo po napovedih na pisma in razglednice lahko nalepili znamke z ladjo Rog. To je bila naša prva trgovska ladja, ki je preplula ocean.