Že pol stoletja brusijo pete

LJUBLJANA – Pred petdesetimi leti so v Zgornji Šiški v Ljubljani ustanovili Folklorno skupino Emona s prvotnim imenom Folklorna skupina Delavsko-prosvetnega društva Svoboda. »Njen idejni vodja in ustanovitelj je bil dr. Bruno Ravnikar s skupino plesnih navdušencev, ki so v Kulturnem društvu Svoboda v Zgornji Šiški ustanovili skupino, da bi gojili in poustvarjali ljudske plese, pesmi in glasbo,« pravi zdajšnja predsednica Elizabeta Tome. »Že kmalu se je preimenovala v Folklorno skupino Emona, saj je bilo ime primernejše, krajše in bolj zveneče, poleg tega je to prvotno ime rimske naselbine na tem območju.«

»Skupina se je s trdim delom ter z velikim navdušenjem in zagnanostjo po svojih kakovostnih in dopadljivih izvedbah že v prvih letih delovanja uvrstila v vrh ljubljanskih in slovenskih folklornih skupin,« dodaja Bojan Rok, umetniški vodja in vodja veteranske skupine. »Še pred koncem prvega leta delovanja se je začela udeleževati domačih in evropskih folklornih festivalov. Z dopolnjevanjem programa so se vrstili tudi nastopi po Sloveniji, ki so bili nekaj let tako številni, da so jih plesalci komaj zmogli do 60 na leto.«

Članice in člani od leta 1967 ohranjajo bogato slovensko plesno, glasbeno in pevsko izročilo z izvirnimi kostumi in starimi glasbili. Tako je Folklorna skupina Emona že leta 1969 prva začela na svoje številne nastope uvajati stara in skorajda že pozabljena glasbila, kot so trstenke, različne piščali, oprekelj in druga.

Predsednica Elizabeta Tome pove, da tudi danes sledijo osnovnim ciljem, ki so bili zastavljeni daljnega leta 1967: »Ohranjamo tradicionalno umetniško podobo skupine in jo nadgrajujemo z novimi plesnimi postavitvami, s premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov, s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in ljudskega petja, kot ga poznajo v različnih slovenskih pokrajinah. Uresničevanje teh ciljev pa skupini omogočajo mlajši in starejši člani, ki z zavzetim delom in navdušenjem ohranjajo bogato slovensko plesno, pevsko in glasbeno dediščino ter jo z veseljem posredujejo ljudem, ki cenijo to prizadevanje.«

Odrske postavitve različnih avtorjev predstavljajo ljudske plese skoraj vseh slovenskih pokrajin, pravi umetniški vodja skupine Bojan Rok: »Poustvarjamo plese Štajerske, Koroške, Goričkega, Prekmurja in Razkrižja, goriške plese, plese iz okolice Trsta, rezijanske plese, plese iz Bele krajine, gorenjske plese, pastirske bloške plese in plese Posočja. Program smo predstavili slovenskemu občinstvu, del naših spletov, plesov, pesmi in inštrumentalnih priredb pa skorajda po vsej Evropi, na Cipru, v Ukrajini, Gruziji, ZDA, Južni Ameriki (Mehika, Argentina) in Afriki (Alžirija, Egipt) ter celo na Kitajskem, Japonskem in v Severni Koreji.«

Nepogrešljiva spremljevalca Folklorne skupine Emona sta narodni in tamburaški orkester, ki izvajata tudi samostojne izvedbe na skupnih ali samostojnih nastopih, nemalokrat pa na različnih praznovanjih razveseljujeta vso skupino.

»Folklorna skupina Emona danes šteje sto članov. Sestavljajo jo plesalci in plesalke, mlajši člani, veterani, narodni in tamburaški orkester ter nekateri posamezniki, ki nam s strokovnim znanjem in izkušnjami pomagajo pri delovanju,« še pove Tometova. »V skupini so se v mnogo letih delovanja, napornega dela in veselega druženja stkala pristna prijateljstva in tudi družinske vezi. Že od leta 1967 nas spremlja kar več plesnih navdušencev, ki se še danes aktivno udejstvujejo v veteranski skupini.«

Kljub časovni odmaknjenosti, spremembi političnega sistema Slovenije in spremembam načina življenja je Folklorna skupina Emona redna gostja različnih folklornih festivalov doma in v tujini, stike z domačim občinstvom pa ohranja s številnimi nastopi v Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji. Za svoje delo, umetniško vrednost, izvirnost in izvedbo je prejela različna priznanja in nagrade. Zdaj se že pripravljajo na osrednji dogodek, jubilejni nastop ob srečanju z abrahamom bo 16. decembra v Cankarjevem domu.