NEPREMIČNINE

Že imate energetsko izkaznico?

Objavljeno 22. september 2013 09.05 | Posodobljeno 22. september 2013 09.06 | Piše: Staš Ivanc

Energetska izkaznica za nepremičnine je v Sloveniji obvezna od 4. julija, vendar skoraj nihče ne ve zanjo.

Malokdo ve, da je v Sloveniji nepremičninska energetska izkaznica obvezna že od 4. julija letos. Hrvaški časniki so se ob vstopu v Evropsko unijo na veliko razpisali o energetskem certifikatu za nepremičnine, pri čemer so tudi zapisali, da pri nas še ni potreben, zaradi česar Slovenija Evropski uniji plačuje penale, ker v svojo zakonodajo še ni vključila evropske direktive, ki govori o njegovi uvedbi.

Res je, da Slovenija zamuja s prenosom evropske direktive, a za to ne plačuje, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. V pripravi je nov energetski zakon, ki bo v pravni red prenesel večino novih določb direktive, preostale pa bodo urejene v podzakonskih aktih, ki bodo sprejeti na podlagi novega zakona.

Veljavnost

Energetska izkaznica velja deset let. Država bo vzpostavila tudi register, v katerem bo vsakdo lahko videl izkaznico določene stavbe.

Kakor pravi Marjana Šijanec Zavrl, vodja Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo na Gradbenem inštitutu ZRMK, so hrvaške trditve precej poenostavljene: »Za novogradnje, projektirane še po zakonodaji iz leta 2002, smo obveznost energetske izkaznice pokrili z izkazom toplotnih karakteristik stavbe, in sicer od konca leta 2006. Velik del prometa z nepremičninami pri novogradnjah je bil pospremljen z informacijo o energetskih kazalnikih, čeprav z drugačno grafično podobo dokumenta. Z izkaznicami za obstoječe stavbe pa smo res nekoliko pozni. Hrvatje so sicer pohiteli z usposabljanjem, a niso imeli računalniških programov za določitev kazalnikov – kolikor vem, jih še zdaj nimajo. Na njihovi izkaznici ni navedena raba primarne energije, kar zahteva direktiva; navajajo le potrebo po toploti za ogrevanje, ne pa tudi, s katerim energentom se stavba ogreva. V Sloveniji smo se odločili najprej pripraviti celotno metodologijo, nato pa začenjamo množično izdajati izkaznice,« pojasnjuje Marjana Šijanec Zavrl.

Kaj je energetska izkaznica?

Gre za javno listino s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti, ki bo obvezna pri prometu z nepremičninami. Lastnik nepremičnine bo moral kupcu oziroma najemniku pri prodaji oziroma oddaji za obdobje enega leta ali več pokazati tudi energetsko izkaznico. Izdela jo neodvisni strokovnjak na zahtevo stranke, izdajajo pa jo pravne osebe s pooblastilom pristojnega ministrstva. Za usposabljanje neodvisnih strokovnjakov pri nas skrbi Gradbeni inštitut ZRMK, ki je doslej izšolal že okoli dvesto ljudi, ki so na ministrstvu zaprosili za licenco.

Zakaj torej o energetski izkaznici skoraj nič ne vemo? »V strokovnih krogih se govori o njej, širše pa ne. Septembra bomo začeli malo obsežnejšo promocijo,« je pojasnil Erik Potočar z ministrstva za infrastrukturo in prostor.

Kdo je izvzet?

Energetsko izkaznico morajo pridobiti vse novogradnje kot tudi vse obstoječe stavbe. Izvzeti pa so nekateri objekti: stavbe pod spomeniškim varstvom, stavbe, namenjene verski dejavnosti, objekti s krajšim časom uporabe, objekti z manj kot 50 kvadratnimi metri.

Kdo jo bo moral imeti?

Energetsko izkaznico potrebuješ, če prodajaš, oddajaš ali najemaš nepremičnino, za javni sektor pa je obvezna. Tisti, ki ves čas živi v svoji stavbi in je ne namerava prodati ali oddajati, izkaznice ne bo potreboval, poudarja Potočar. Kaj pa, če se kdo odloči prodati stanovanje v bloku? Mora pridobiti izkaznico za blok ali za posamezno stanovanje? »Energetsko izkaznico lahko izdelamo za stanovanje ali pa za blok, odvisno od tega, kako se stavba ogreva. Zaželeno je, da se izdela za cel blok in tako velja za vsa stanovanja,« pojasnjuje Andraž Rakušček z Gradbenega inštituta ZRMK.

»Zakonodajalec je predpisal, da mora večstanovanjski objekt z vsaj štirimi etažnimi enotami, ki je bil zgrajen do leta 1980, pridobiti energetsko izkaznico najpozneje do leta 2015, večstanovanjski objekt z vsaj štirimi etažnimi enotami, zgrajen po letu 1980, pa najpozneje do leta 2030,« dodaja.

Obstajata dve vrsti energetskih izkaznic: računska in merjena. Prva je namenjena stanovanjskim stavbam in vsem novogradnjam, druga pa poslovnim stavbam, bolnišnicam, hotelom ipd. »Pri izračunu porabe energije si pomagamo z načrti. Če teh ni, stanje določimo sami – podobno kot pri popisu nepremičnin. Pri merjeni energetski izkaznici si pomagamo z odčitki na števcih (za elektriko, toploto) za zadnja tri leta, da ugotovimo, koliko energije je bilo porabljene. To najlažje storimo na podlagi podatkov, ki jih imajo distributerji energije,« pravi Andraž Rakušček.

image

Koliko bo stala?

Kakor pravi zakon, bo ceno določal trg. To v praksi pomeni, da bo moral lastnik nepremičnine poiskati najugodnejšega izvajalca. Na Hrvaškem je nekoliko drugače: tam je pristojno ministrstvo določilo cene storitev: energetski pregled in izdaja izkaznice za stavbe s površino od 50 do 250 kvadratnih metrov staneta do 4750 kun (625 evrov), za zgradbe z 250 do 400 kvadratnimi metri pa do 7400 kun (974 evrov). Cena pregleda in izdaje izkaznice za stanovanje v bloku sme znašati največ 2700 kun (355 evrov).

»Pri nas se še ne ve, kakšne cene bo določil trg, ker je bilo izdanih premalo izkaznic in še nimamo podatkov o njihovih cenah. Lahko le ocenimo cenovni razred, ki je od 1000 do 5000 evrov za stanovanjske stavbe (odvisno od velikosti, oblike, dostopnih podatkov) ter 10.000 evrov ali več za večje nestanovanjske stavbe,« pravi Rakušček.

Energijski razredi

Razredi energetske učinkovitosti so po EU različno določeni, tako da neposredna primerljivost med državami ni mogoča. V Sloveniji veljajo naslednji energijski razredi:

  • razred A1: od 0 do 10 kWh/m2
  • razred A2: od 10 do 
15 kWh/m2
  • razred B1: od 15 do 
25 kWh/m2
  • razred B2: od 25 do 
35 kWh/m2
  • razred C: od 35 do 
60 kWh/m2
  • razred D: od 60 do 
105 kWh/m2
  • razred E: od 105 
do 150 kWh/m2
  • razred F: od 150 do 210 kWh/m2
  • razred G: od 210 do 300 in 
več kWh/m2

Razreda A in B se pripisujeta pasivnim oziroma skoraj ničenergijskim stavbam, nizkoenergijske hiše pa se 
gibljejo v mejah 
od 15 do 
35 kWh/m2. 

Energetska izkaznica naj bi vplivala na cene nepremičnin. Poleg podatka o porabljeni energiji namreč prinaša tudi podatek o stanju stavbe z energetskega vidika in podaja stroškovno učinkovite ukrepe – pove nam, kaj je treba najprej sanirati. »Ali se bolj splača zamenjati okna ali vgraditi toplotno izolacijo na podstrešju? Takšne informacije so pomembne za novega lastnika ali najemnika,« sklene Andraž Rakušček.

V novem energetskem zakonu so predvidene tudi sankcije za tiste, ki ob prodaji ali oddaji nepremičnine ne bodo predstavili energetske izkaznice, a višina kazni še ni določena.

In kako je v praksi?

»Novogradnje imajo v projektu izvedenih del vse potrebne podatke, če pa gre za starejše nepremičnine, ki dokumentacije nimajo ali je pomanjkljiva, je nujen ogled objekta. Naredijo se izmere in popis stanja, kakšne so stene, streha, izolacija, prerezi oken itd. Potem vse skupaj preračunamo z računalniškim programom, ki stavbo uvrsti v ustrezen energijski razred. Pri tem se izdelajo priporočila za izboljšanje energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov. Po navadi najprej predlagamo izolacijo strehe in podstrešja, obnovo fasade in menjavo ogrevalnega sistema, kar pa je bolj stvar ekonomike kot energetike,« našteva Jernej Groznikar, direktor družbe Uren, ki izdaja energetske izkaznice in izvaja energetske obnove stavb. Doslej so izdali le nekaj izkaznic, priznava Groznikar.

Dobili pa smo vsaj grobo oceno, kakšni naj bi bili okvirni stroški izdelave energetske izkaznice. Pri hiši je treba odšteti od 400 do 600 evrov, pri večstanovanjskih zgradbah pa je smiselna izdelava izkaznice za celo stavbo, saj se stroški razdelijo med stanovalce. A tu zna nastati problem, kako pridobiti soglasje vseh lastnikov, saj bo energetsko izkaznico dejansko potreboval le del stanovalcev.

Deli s prijatelji