Slovenija ima glede na velikost kar nekaj uspešnih in inovativnih manjših podjetij, ki so v svoji niši tudi svetovno znana, med domačo javnostjo pa veliko manj. Zadnje seveda ne velja za podjetje Pipistrel iz Ajdovščine, ki ga je pred točno 25 leti ustanovil Ivo Boscarol in ga slovenska javnost dobro pozna. Davnega leta 1989 so bili majhna delavnica za sestavljanje motornih zmajev, v nekaj letih so jih izdelali več kot 500, še vedno pa letijo povsod po svetu.
Sinus – plod lastnega znanja
Boscarolovo podjetje ni ostalo pri proizvodnji zmajev, ampak se je kmalu lotilo tudi pravih letal. Sprva so jih sestavljali pod licenco tujega lastnika, leta 1995 pa so začeli razvijati lastno dvosedežno motorno-jadralno letalo sinus. Boscarol nam zaupa, da so ga prvič predstavili javnosti na sejmu Aero v nemškem Friedrichshafnu in nemudoma dobili kar 30 naročil. Nič posebnega, če ne bi na sejem prišli zgolj z modelom s trupom in enim krilom, torej brez letečega prototipa. Sinus je dejansko poletel šele čez eno leto.
Kmalu za njim so iz razvojnega oddelka prišli prvi načrti za letalo virus, ki je združevalo še neslutene letalne lastnosti sinusa s hitrostjo in večjo varnostjo. Postala sta prodajna hita, tudi zaradi širitve prodajne mreže.
Selitev v novo stavbo
Pred desetimi leti so se pipistrelovci preselili v nove, večje prostore, ki so jim omogočili več kot 5000 kvadratnih metrov površin za proizvodnjo in vzdrževanje letal. Tedaj je bilo v družbi 17 zaposlenih, danes kolektiv šteje že skoraj 90 ljudi. Kot pravijo v podjetju, je od njih, če upoštevamo zunanje izvajalce, ki izdelujejo komponente ekskluzivno za Pipistrel, zastopnike in druge sodelavce, odvisnih več kot 150 družin.
Leta 2004 je prvič poletelo novo letalo taurus, kot odgovor na veliko povpraševanje po pravem ultralahkem motorno-jadralnem letalu. To je prvo dvosedežno (sedeža sta postavljena drug ob drugem kot v športnem avtomobilu) jadralno letalo s pomožnim motorjem in uvlačljivim podvozjem na svetu. Boscarol se spominja, kako so mnogi dvomili o taurusu, danes pa podira mejnike na področju letalstva in na trg uvaja nove smernice. Ta tip, ki je navdušil okoli 200 kupcev, je na voljo še z električnim motorjem, kar je prav tako svetovna novost.
Štirisedežnik
Korak naprej v razvoju svojih letal so pri Pipistrelu naredili lani, ko so predstavili lahko, a izjemno hitro štirisedežno poslovno letalo panthera, ki lahko leti s hitrostjo do 400 km/h. »Njegova posebnost bodo tri različne možnosti pogona na izbiro: popolnoma bencinski, ki bo uporabljal avtomobilski bencin, hibridni, pri katerem bo letalo vzletalo in pristajajo na elektriko, da ne bo motilo okoliških prebivalcev, ali popolnoma električni,« razložijo v Pipistrelu in dodajo, da bo panthera tudi prvo štirisedežno električno letalo v serijski proizvodnji.
Prestižne nagrade
Javnost zagotovo ve za Nasine nagrade, ki so jih prejela Pipistrelova letala. Dosegli so tri zmage na Nasinem natečaju, leta 2007 in 2008 z letalom virus SW in leta 2011 s taurusom G4, prvim popolnoma električnim štirisedežnim letalom, ki je kadar koli poletelo. Da je Pipistrel dober tudi v poslu, pa potrjuje evropska poslovna nagrada za najinovativnejše podjetje v EU iz leta 2010, za katero se je potegovalo 15.000 prijavljenih družb. A tudi sicer poslujejo z dobičkom, ta zadnja leta skokovito narašča – 2013. so dosegli 1,275 milijona čistega dobička.
Kakšni so Boscarolovi občutki ob prejetih nagradah? »To je zelo velika obveza, saj se pričakovanja strokovne javnosti, kupcev in medijev čez noč povečajo. Hočeš nočeš moraš biti zato še boljši. Vsaka nagrada je tudi naložba v blagovno znamko in prepoznavnost podjetja, zato naenkrat iz neznanega proizvajalca postaneš vodilni, ki ga vsi hočejo prehiteti. Ohranjati primat je bistveno težje, kot ga doseči,« pravi Boscarol.
Prihodnost bo zanimiva
Danes leti v 85 državah po vsem svetu in na vseh celinah približno 1300 Pipistrelovih ultralahkih letal in zmajev. Družba se pri tem ne ustavlja, ampak se širi: nedavno so ustanovili podružnico v Indiji, tik za mejo v Italiji gradijo novo halo za serijsko proizvodnjo novega štirisedežnika. Skoraj 95 odstotkov proizvodnje prodajo v tujini, nekaj pa tudi doma. Pravijo, da ima skoraj vsak slovenski aeroklub vsaj enega pipistrela, nekaj pa je tudi posameznikov – najbolj znan je Matevž Lenarčič, ki je med drugim s Pipistrelovim letalom leta 2004 obletel svet in dosegel kar nekaj svetovnih rekordov.
Kaj bo prinesla prihodnost? Boscarol je prepričan, da je ta na področju letalskega prevoza v uporabi čistih energij. »Prihodnost celotnega svetovnega transporta je v zraku. Že nekaj časa se s sodelavci pogovarjamo o ideji osebnega transporta za problem dnevnih prometnih konic v velikih mestih. V dobri uri je namreč treba čim hitreje zjutraj prepeljati milijone ljudi iz predmestnih naselij v službe v center mesta in popoldne nazaj,« pravi Boscarol in sklene, da je rešitev prevoz po zraku. »To bo v prihodnje zelo velika tržna niša. Na tem področju je seveda edini sprejemljivi pogon električni, ki se je že izkazal v letalu taurus G4. Če želimo, da ideja množično uspe in je učinkovita ter sprejemljiva za vsakogar, moramo človeka sneti na njegovem domu, na primer v osmem nadstropju predmestnega bloka, ter ga dostaviti v službo v 45. nadstropje stolpnice v središču mesta, kjer dela. Tovrstna individualizacija je prihodnost množičnega javnega transporta,« meni Boscarol.
Kako razvijajo pipistrele Pipistrelov razvojni oddelek je kraj, kjer se rodijo letala. Začne se z idejo, katere avtor je po navadi kar Ivo Boscarol. Osnovno obliko nato razvijejo razvojni inženirji s programi za 3D-oblikovanje, kot so na primer autodesk inventor, rhino, catia V5, openfoam idr. Levji delež testiranja poteka že v tej fazi, in sicer z naprednimi programi za simulacije, kot je na primer CFD-analiza, ki deluje kot virtualni zračni tunel (vetrovnik). Program simulira zračni tok okoli 3D-oblike, tako da lahko že na računalniškem zaslonu točno ugotovimo, kako se bo letalo obnašalo, kje bo generiralo vzgon in kje upor, ali bo povzročalo vrtince, imelo težave ipd. Tako lahko obliko optimiziramo, še preden sploh izdelamo prototip. Šele ko smo povsem zadovoljni z rezultati računalniških simulacij, gre model v fazo prototipiranja. |