Že 100 let hruška, zdaj nenadoma pot

LEDINA PRI SEVNICI – Ko so Knezovi z Ledine čistili parcelo soseda Pavla Drobneta, ki jo imajo v najemu, saj je lastnik v Nemčiji, so med grmovjem našli mejnik oziroma znamenja, ki naj bi jih pozneje zamenjali mejniki. Ugotovili so, da so se pojavila kar nenadoma in so kolovozno pot, ki vodi na skupna zemljišča in je javno dobro, pomaknili v njihovo parcelo za dobrih sedem metrov. 
»Šestdeset let je bila javna pot na istem mestu, kar se jasno vidi na terenu, zdaj pa naenkrat spremembe,« se jezi Ivan Knez. 
»Povejte, kako naj bi bila tu javna pot, če pa tu raste hruška, ki je stara gotovo že sto let, to pomeni, da poti tukaj nikoli ni bilo,« dodaja lastnik parcele Pavel Drobne.

Ob ugotovitvi, da so se znamenja brez vednosti lastnika ali najemnika kar naenkrat znašla tam, kjer po njihovem mnenju naj ne bi smela biti, je Knez začel svoje popotovanje. Hotel je izvedeti, kdo je prestavljal mejo, in želel nazaj vzpostaviti prvotno stanje. In tu se je zapletlo.

Pot drugje, kot je vrisana

Vlado Kocjan z Območne geodetske uprave Sevnica pojasnjuje, da je bistvo terenskega spora geodetska meritev izpred štirih let, ko so za Tatjano Jamnik, ki je mejašica na drugi strani kolovozne poti, urejali parcelacijo. »Takrat so bili na terenu postavljeni mejniki ob javni poti in v tem postopku lastnikov parcele prek ceste ni bilo treba vabiti,« pojasnjuje Kocjan. Podatke tega elaborata, ki ga je geodet pozneje uporabil tudi pri terenski izmeri glavne ceste, so predstavili na mejni obravnavi in sprožili spor med lastniki parcel. Kot pravi Kocjan, iz elaborata izmere ni videti, da bi se meja parcele ob poti kaj bistveno spreminjala. »Predvsem gre za problem, da kolovozna pot v naravi očitno poteka drugje, kot to izkazujejo katastrski podatki,« dodaja.

Maček v žaklju

Knezu, ki je želel vzpostaviti prvotno stanje na t. i. južnem kraku, ki ga predstavlja kolovozna pot, naj bi po njegovih besedah tako geodet Iztok Bevc kot tudi občina obljubila, da bodo zadevo rešili pozneje, ko bo potekal postopek izmere lokalne ceste skozi naselje Ledina. Knez naj bi geodeta Bevca, ki je vodil ta postopek, na kraju samem opozoril na domnevno nepravilno postavljene označbe ob kolovozni poti. Povedal je, da ne bo podpisal zapisnika o odmeri lokalne ceste, če ne bo hkrati rešen še problem kolovozne poti. Kot pravi Knez, mu je geodet zatrdil, da je tokrat v igri le odmera glavne ceste. Potem ko je Knez zapisnik podpisal, se je izkazalo, da je s tem hkrati potrjena spremenjena meja ob kolovozni poti. Geodetu je očital, da ga je zavedel.

Geodet se brani

Očitek geodet Bevc zavrača: »Knez nikakor ni bil zaveden, saj je podpisal le parcelacijo za odmero ceste, ni pa podpisal strinjanja z mejo na južnem kraku poti.« Trdi, da je bilo Knezu pojasnjeno, da se z zapisnikom odmeri le glavna cesta, sam pa je pogojeval ureditev meje še na južnem kraku občinske parcele, kjer je skupna kolovozna pot. »Mejna obravnava za ta del je bila izvedena posebej in vodili so poseben zapisnik, ki pa ga Knez ni podpisal,« pravi Bevc.

»Nobenega zapisnika nisem videl, saj me sploh ni nihče povabil zraven, ko se je urejala meja južnega kraka,« je ogorčen Knez. Na tisto mejno obravnavo niti lastnik Drobne ni bil vabljen. »Drobne sploh ni vedel za mejnik na brežini, ker ni bil stranka v postopku in zato ni bil vabljen na postopek,« odgovarja Bevc in dodaja, da se je južna meja odmerjala pred to odmero lokalne ceste, ki jo je vodil sam, zatorej ni nikogar zavajal.

Pritožba

Že po izdani geodetski odločbi, na katero se je Knez pritožil, je bil na Občini Sevnica, ki je bila naročnica geodetskega postopka, sestanek vseh vpletenih. Ugotovili so, da je potek katastrske meje sporen in ni skladen z dejanskim potekom poti v naravi. Dogovorili so se, da se bodo srečali na terenu in sporazumno določili potek poti, ki bi jo nato geodet evidentiral kot urejeno mejo.

Na terenskem ogledu je občina poskušala pomiriti in zbližati stališča obeh mejašev, vendar sta oba vztrajala pri svojem, zato dogovora in sporazumne določitve poteka spornega dela javnega dobra ni bilo.

»Občina je tako kot drugi lastniki parcel zgolj stranka v postopku in nima nikakršnih pristojnosti, prav tako ne more vplivati na delo geodeta ali geodetske uprave,« pravi Roman Strlekar. Občina, ki naj bi po Knezovih besedah obljubila rešitev problema, se je tako vključila kot mediator in poskušala iskati kompromis oziroma zunajsodno rešitev zadeve, a ji ni uspelo.

Ker je ministrstvo za infrastrukturo in prostor Drobnetovo pritožbo zavrnilo, je njegov pooblaščenec zoper omenjeno odločbo geodetske uprave sprožil upravni spor, upravno sodišče pa o tej tožbi še ni odločilo. Prav tako je na sevniškem sodišču vložena tožba za vzpostavitev prvotne meje.