NA KOŽO

Zdržati kot železni mož

Objavljeno 08. julij 2013 00.15 | Posodobljeno 08. julij 2013 00.15 | Piše: Rok Tamše
Ključne besede: komentar

Ob spremljanju Ironmana sem spoznal, da smo maratonci lahkotni tekači.

Rok Tamše.

Slovito triatlonsko preizkušnjo Ironman sem prvič v živo spremljal prejšnji vikend v Celovcu, kjer je okrog 3000 tekmovalcev z vsega sveta plavalo 3,8 km, kolesarilo 180 km in na koncu še odteklo 42 km. Morda ste zasledili, da je na tej tekmi neverjetno vzdržljivih in univerzalno natreniranih ljudi naš David Pleše osvojil tretje mesto. Lani je bil ob Vrbskem jezeru peti, vmes je jeseni tekmoval na Ironmanu na Floridi, kjer je bil četrti. Če bo nadaljeval v tem ritmu, bo Slovenija kmalu imela zmagovalca v tej zloglasni kombinaciji disciplin, ki vsako leto postreže z odmevnim oktobrskim svetovnim prvenstvom na Havajih.

Čeprav sem sam že dal skozi muke in tegobe tekaških treningov za maraton in potem še preglavice na tekmah – neznosna utrujenost, boleči sklepi, zakrčene mišice, bruhanje, psihološke blokade, dvomi in strahovi –, sem z velikimi očmi spremljal boj moških in žensk, ki so z jekleno voljo premagovali kilometre v vročem dnevu. Kaj jim je tega treba, sem se vedno znova spraševal, ko sem videl popolnoma izčrpanega ob koncu kolesarske preizkušnje, pred sabo pa je imel še maratonski tek, za katerega je porabil še vsaj pet ur. Ali pa ko sem videl tekmovalko v zrelejših letih, kako je sredi teka stopila na stran, izbljuvala pisano vsebino in kot stroj nadaljevala po več kot trnovi poti do cilja. Priznam, ob teh prizorih so me večkrat zapekle oči.

Da je triatlon oziroma elitni Ironman poseben izziv tudi za razne športne ase, dokazuje celovška udeležba dveh nosilcev olimpijskih kolajn, nekdanjega kajakaša Andraža Vehovarja, ki je zapriseženi triatlonec, in veslača Janija Klemenčiča, ki je naklonjen športnim avanturam vseh vrst in se je tokrat uspešno preizkusil v drugačni tekmi s sabo, vodo, kilometri, časom. Znana imena so magnet za radovedne in predrzne, ki radi iščejo lastne meje vzdržljivosti in natreniranosti v različnih disciplinah. Ironman pač ni neko svaljkanje rekreativcev, ki niso bili dovolj dobri v svojem sanjskem športu. Jaz ga jemljem kot motiv za maratonske teke, ki jih bom odslej jemal – oprostite, vsi tekači – kot zelo lahkotno rekreacijo. 

Deli s prijatelji