Združenje nadzornikov kot tajno društvo PGC

LJUBLJANA – Skupščina Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS), ki bo potekala prihodnji torek v Kristalni palači ljubljanskega BTC, sama po sebi niti ne bi bila kaj posebnega, če hkrati ne bi bila tudi volilna in če se v zvezi z njo ne bi dogajala vrsta nenavadnosti, ki prav gotovo ne pritičejo tej, kot se definira, strokovni, neprofitni in nevladni organizaciji, v kateri so povezani člani nadzornih svetov, upravnih odborov ter drugih deležnikov korporativnega upravljanja. Gradiva za volilno skupščino vseslovenske stanovske organizacije, ki izjemno rada poudarja velik pomen deležnikov, so medtem dostopna le njenim članom, za širšo javnost pa bi morala, tako kaže, ostati skrivnost. »Ni primerno, da je javnost obveščena pred obravnavo na skupščini,« nas je v zvezi z našim zanimanjem za dogajanje poučila generalna sekretarka ZNS Irena Prijović.

Odločilo bo 10 odstotkov članstva

Združenje nadzornikov sodeč po podatkih iz letnega poročila 2015 šteje 643 članov (generalna sekretarka nam je posredovala podatek, da jih imajo 430, tako da se bodo glede številk morali še malo uskladiti), ob tem pa poudarjajo, da so najpomembnejši nosilec razvoja in mnenjski voditelj korporativnega upravljanja v Sloveniji. Medijska podoba je za njih očitno zelo pomembna, saj v poročilu natančno poročajo tudi, koliko in kako so o njih poročali mediji. A bolj kot to je denimo nenavadno, da so udeležbo na skupščini omejili na 120 članov, prijave pa so sprejemali po principu kdor prej pride, prej melje. Možnost sodelovanja na skupščini ima torej samo vsak peti član združenja. Poleg tega so člani imeli praktično samo en dan časa za prijavo, saj so skupščinska gradiva objavili v petek, 8. aprila, prijave pa je bilo treba oddati čez vikend do ponedeljka. Sklepamo, da skupščina sprejema sklepe z večino prisotnih članov, kar matematično pomeni, da bi nove organe upravljanja lahko izbralo že 61 članov, to pa je 10 odstotkov članstva.

O kandidaturah nam je Prijovićeva sporočila, da je postopek izbire in vrednotenja kandidatov na ZNS potekal po višjih standardih, kot je obvezno po zakonodaji ali je običajno za društva. »Želeli smo namreč tudi pri sebi vzpostaviti najvišje standarde upravljanja in demokratičnega odločanja članstva. Oblikovana je bila posebna nominacijska komisija, ki je zbirala in predlagala kandidate upravnemu odboru, ki jih je predlagal skupščini.«

Vrh se je kar samopredlagal

Ti visoki standardi pa so v praksi vprašljivi. Po naših informacijah je namreč upravni odbor, ki ga kot predsednik ZNS vodi Borut Jamnik, sredi decembra 2015 imenoval nominacijsko komisijo v sestavi Borut Jamnik, Branko Pavlin in Vojko Antončič. Nato pa je ta komisija oblikovala predlog kandidatov in ga poslala v potrditev upravnemu odboru ali drugače – samemu sebi, saj, kot rečeno, upravni odbor vodi Jamnik. Da bi bila farsa popolna, so se vsi trije člani nominacijske komisije samopredlagali za tri ključne predsedniške funkcije, in sicer Jamnik za predsednika združenja (že tretjič zapored), Pavlin (znova) za predsednika nadzornega odbora in Antončič (znova) za predsednika častnega razsodišča. V tem kontekstu je lažje razumljivo, zakaj skupščinske namere v vrhu ZNS tako skrivajo.

Bogato in 
vplivno društvo

Zgovorna je tudi finančna plat poročila, saj gre za združenje z zavidanja vrednim letnim proračunom 296.000 evrov. Finančni del iz letnega poročila za lani je smešno kratek, vseeno pa je iz številk moč razbrati nekaj nelogičnosti. Prihodki od individualnih članarin so znašali slabih 42.000 evrov, kar se nekako ne sklada z višino članarine (120 evrov) in navedenim številom članov (643). Številka bi torej morala biti skoraj dvakrat višja, razen če jih slaba polovica ne plačuje članarine. 
V oči bode tudi dejstvo, da je 14 korporativnih članov vplačalo dobrih 75.000 evrov, kar predstavlja skoraj dve tretjini prihodkov iz naslova članarin. Poleg tega združenje dobi dobrih 20.000 evrov na račun pokroviteljskih sredstev. Pomemben del prihodkov, 23.000 evrov (osem odstotkov vseh prihodkov), združenje nadzornikov ustvari še z realsocialistično korporativno izmišljotino, certifikati, s katerimi potrjuje usposobljenost prejemnikov za delovanje v nadzornih svetih. Ima pa združenje smele načrte tudi za letos, saj so si v finančnem načrtu zadali, da bodo na prihodkovni strani sledili številki 307.000 evrov, pri čemer se največjega porasta prihodkov nadejajo iz članarin in iz naslova pokroviteljstev.

Večina denarja tako ali tako zelo verjetno prihaja iz podobnega gnezda, saj lahko tudi glede na korporativno članstvo ter različna pokroviteljstva ugotavljamo odvisnost oziroma prepletenost z državno sfero. Levji delež sredstev torej nadzornikom prispevajo državna in od države odvisna podjetja, to pa kar samo kliče po popolni transparentnosti poslovanja z vidika javnosti.