Letos, do začetka prave poletne gorniške sezone, so pri Gorski reševalni zvezi Slovenije našteli manj gorniških nesreč kot v istem obdobju lani. »Še vedno pa je skrb vzbujajoče število mrtvih, saj smo jih letos v dolino prepeljali že deset,« pove predsednik GRZS Igor Potočnik.
»Največ intervencij gorski reševalci izpeljejo klasično, se pravi z ekipo na terenu in prevozom ponesrečenega do medicinske ekipe. V veliko pomoč, kadar to dopuščajo razmere, pa je pomoč iz zraka helikopterjev policije ali Slovenske vojske.« Letos je bilo več nesreč v Kamniško-Savinjskih Alpah, kar gre pripisati nekoliko lažji dostopnosti kamniških gora, ki pa je lahko večkrat zavajajoča. Med najbolj obremenjenimi postajami GRS so Tolmin, Bohinj in Kamnik ter Kranjska Gora. Najpogostejši razlog za gorniške nesreče je še vedno zdrs, ključno vlogo pa igra slaba pripravljenost na turo, kamor lahko štejemo precenjevanje lastnih sposobnosti. Predvsem pot navzdol je v večini primerov še težja zaradi utrujenosti. »Med najpogostejše vzroke še vedno štejemo človeško malomarnost, neupoštevanje pravil hoje, objestnost, nepravilno ali pomanjkljivo opremljenost, skratka slabo pripravo na turo,« pove Potočnik in dodaja: »Gore so specifično okolje, kjer nas lahko vsaka pomanjkljivost stane življenje. Gore ne poznajo polovičarstva, kamor lahko štejemo premalo izkušenj, velikokrat tudi neprimerno opremo ali nepravilno obutev. Veliko ljudi se v gore odpravi po trenutnem navdihu, kar je precejšnja napaka.«
Pregled statistike pove, da so med najbolj ogroženimi gorniki tisti v skupinah od 20 do 29 let ter od 50 do 59 let. Razlog pri prvi je mladost, največkrat neizkušenost ali iskanje adrenalina. Drugi pa so v tako imenovani drugi puberteti, ko dobijo občutek, da so v življenju nekaj zamudili in bi lahko ta manko nadoknadili. Gorski reševalci so v preteklosti največkrat pomagali slovenskim državljanom, sledijo Hrvati, Nemci in Poljaki.
Kaj je GRZS
Gorska reševalna zveza Slovenije izvaja prostovoljno pomoč ljudem pri nesrečah v gorah in na težje dostopnih terenih, pomembni dejavnosti sta tudi preventiva ter izobraževanje članov in obiskovalcev gora. Organizirana je kot zveza samostojnih, prostovoljnih, nepridobitnih gorskoreševalnih društev in planinskih društev z registrirano gorskoreševalno dejavnostjo, ki opravljajo humanitarne naloge javnega pomena: zaščito, reševanje in pomoč v gorskem svetu ter ob naravnih in drugih nesrečah. Člani društev GRZS so alpinisti ali ljubitelji gora s posebnimi znanji (zdravniki, vodniki reševalnih psov …), ki so se usposobili tudi za prvo pomoč.
