DOVOLJ JIM JE

Zdravstvo v rdečem, zdravniki grozijo s kolektivno odpovedjo

Objavljeno 08. marec 2014 21.05 | Posodobljeno 08. marec 2014 21.07 | Piše: P. J.

»Poslovanje v takšnih razmerah pomeni zaostajanje v razvoju stroke in zagotavljanju kakovosti za državljane,« opozarja kirurg Bitenc.

Stavka se nadaljuje. Fotografija je simbolična

LJUBLJANA – Slovensko zdravstvo je v katastrofalnih razmerah. Ambulantni zdravniki koncesionarji se pritožujejo in grozijo celo s kolektivno odpovedjo. Samo Fakin, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pa je dejal v TV Klubu na Pop TV, da je res, da denarja ni dovolj, podatka o tem, da bi kdo bankrotiral, pa nima.

Iz meseca v mesec

Za zdravnika Mira Lasbaherja, ki se komaj prebija iz meseca v mesec, in njegovo nadaljnje ambulantno delo zbirajo evre kar njegovi pacienti. Dejstvo je, da zdravniki trenutno obravnavajo več pacientov, kot jih zdravniška zbornica plača. Lasbaher pravi, da od vseh prispevkov in računov, ki jih plača, na koncu ostane zanj zelo malo. V lanskem letu je bila njegova povprečna mesečna plača 300 evrov. »Zadeva je podobnejša diktatu. Zavod za zdravstveno zavarovanje in ministrstvo za zdravje tretjega partnerja ne upoštevata,« je dejal.

Kirurg koncesionar Marko Bitenc pravi, da se v zadnjih letih dogaja, da izvajalci presegajo letno 3–20 odstotkov načrtovanega dela. »V najslabšem položaju so ambulantni zdravniki,« pojasnjuje. S tem ko zdravniki ne prejmejo dovolj sredstev, so povezane tudi čakalne vrste. Pogodba je pisana enkrat letno, vendar so nekateri deli variabilni, cene storitev pa se znižujejo. Opozarja, da se nekatere cene znižujejo tudi za šest mesecev nazaj.

Bitenc pojasnjuje, da ima »na svojem« boljše razmere za delo, saj sam izbira materiale in dobavitelje, pri čemer je odvisen od svojega uspeha pri delu. Kot pravi, je v UKC vedno dobil enako plačo ne glede na to, koliko je delal. Če zdaj dela veliko, dobi veliko, če ne dela nič, pa nič ...

Zaostajanje v razvoju stroke

Zdravstvo skupaj dolguje 175,6 milijona evrov. Fakin pravi, da je javna zavarovalnica najboljši in najcenejši način izvajanja zdravstvene oskrbe. O privatizaciji bolnišnic pravi, da bi privatizacija sama po sebi morda res pomenila rešitev, vendar le ob dobrem nadzoru. Ob tem opozarja, da se ob tem, ko postane dobiček pomembnejši od pacienta, lahko zdravstvo poslabša.

Bitenc pravi, da bo treba z ukrepi stvari spraviti na ničlo. Poslovanje v takšnih razmerah pomeni zaostajanje v razvoju stroke in zagotavljanju kakovosti za državljane. Meni tudi, da bo morala biti v Sloveniji zavarovalnica zavarovalnica, ne pa zavod.

Deli s prijatelji