Zdravniška napaka za pol milijona evrov?

LJUBLJANA – Darja Mihelčič si pred šestimi leti ni niti v sanjah predstavljala, da se ji bo življenje tako hitro obrnilo na glavo. Ko je na začetku leta 2009, pri 35 letih, začutila bolečine v križu, je sprva mislila, da jih bo lahko odpravila s fizioterapijami, a kmalu se je izkazalo, da tako preprosto ne bo šlo. Prve preiskave so namreč pokazale, da bolečine v križu povzroča degenerativna bolezen medvretenčne ploščice med 5. ledvenim in 1. križnim vretencem. Maja oziroma junija 2010 se je odpravila k znanemu ortopedu na Ortopedsko kliniko UKC Ljubljana, ki ji je hotel pomagati s protibolečinsko blokado, a tudi to je bilo brez uspeha. Zato ji je, kot je na sodišču pripovedovala Mihelčičeva, ki zaradi, kot trdi, obsežne materialne in nematerialne škode, ki je nastala zaradi napačno izvedenega posega, UKC Ljubljana toži za 460.874 evrov odškodnine, predlagal operacijo po najnovejši metodi AxiaLif. Pri tem ji je razložil njene prednosti, kot so med drugim manjši rezi, krajša ležalna doba in hitro zmanjšanje bolečin, možnih zapletov pa ne. Pred posegom, ko je dobila v podpis izjavo o privolitvi v operacijo, se je začudila nad njeno vsebino, saj je bilo mogoče iz nje razbrati zaplete, ki jih pri metodi AxiaLif ni bilo pričakovati. »Sestro sem zato vprašala, ali glede na obrazec ne bom operirana po metodi AxiaLif. Odgovorila mi je, da je za vse operacije hrbtenice isti obrazec,« pripoveduje Mihelčičeva. Operirana je bila 22. julija 2010 in tri dni pozneje, v soboto, je že lahko odšla domov.

Bolečine iz dneva v dan hujše

Seveda se v prvih dneh po posegu ni obremenjevala z vzroki bolečin, saj jih je pripisovala operaciji. Pooperativne bolečine so bile, kot opisuje, grozljive: zelo težko je vstala iz postelje, do stranišča se je morala dobesedno privleči, ko pa je prišla domov, kamor jo je pripeljala sestra, je morala najprej lesti na posteljo, da so se bolečine pomirile. »Boleč je bil vsak tresljaj in premik. Ležala sem na boku in bila presenečena nad jakostjo bolečin, tega si glede na napovedi nisem predstavljala,« je povedala na ljubljanskem okrožnem sodišču. Ker te niso in niso prenehale, je poklicala zdravnika, ta pa ji je svetoval, naj še naprej upošteva njegova navodila. »Naj se izogibam rotaciji, sklanjanju in da naj čim več hodim,« našteje 41-letna tožnica, ki si je tedaj zaradi bolečin zelo težko obula čevlje in sama skuhala kosilo. Prava muka zanjo so bili tudi sprehodi, saj se je morala zaradi bolečin zelo hitro vrniti domov.

Ker se stanje ni in ni izboljšalo, je začela raziskovati, kaj bi bil lahko vzrok težav. En mesec po operaciji se je še enkrat oglasila pri omenjenem ortopedu. Po rentgenskem slikanju ji je ta povedal, da je s sliko zadovoljen in da zaraščanje fasetnih sklepov traja tri mesece. Na kliniko se je v naslednjih mesecih zaradi bolečin še večkrat vrnila, a brez uspeha.

V začetku leta 2011 se je morala vrniti v službo, a se je tam, kot se je izrazila, začel še večji pekel: »Prisiljena sem bila biti štiri ure pokonci.« In dlje ko je bila pokonci, bolj sta jo začela boleti križ in trtica. V službo se je z avtomobilom zelo težko vozila, doma pa je lahko samo ležala, da je omilila bolečine. »Torek je bil bolj boleč kot ponedeljek, sreda bolj kot torek,« je ponazorila trpljenje. Seveda je ob tem, v želji, da se ji stanje izboljša, obiskovala številne fizioterapije, a vidnih rezultatov te niso dale.

Preiskava v Švici

Decembra 2011 je izvedela, da v Švici opravljajo preiskavo SPECT/CT, a jo je morala obiskati na lastne stroške, saj ji jih naša zavarovalnica ni hotela povrniti. Preiskava je pokazala, da sta fasetna vijaka napačno vstavljena oziroma tako globoko, da nista nudila fiksacije, ter da sta glavici teh vijakov ležali v fasetnih sklepih. Poleg tega je prikazala kopičenje kontrasta okrog vijaka v telesih operiranih vretenc, kar je povzročalo bolečino, ter da zaraščanja vretenc po operaciji ni bilo. Pokazala je še, da ni znakov okužbe. Da bi nepravilnosti odpravila, se je Mihelčičeva na lastne stroške, zavarovalnica ji stroškov ni hotela povrniti, 24. maja 2012 odpravila na operacijo v Nemčijo. Tam so ji odstranili fasetne vijake in opravili dodatno fiksacijo, a bolečin niti to ni bistveno zmanjšalo. »Ko sedim, se trtica razboli, in sicer toliko, da imam občutek, kot da sedim na nožu,« opiše. Dodatna preiskava SPECT/CT je prikazala pravilni položaj fiksacijskega materiala, mikropremike in še vedno kopičenje kontrasta okrog vijaka v telesih operiranih vretenc, bolečino in nezaraslost vretenc. Proizvajalec metode AxiaLif, pravi Mihelčičeva, opozarja, da v takem primeru lahko pride do omajanja ali zloma vijakov.

Oktobra tistega leta je izgubila službo, odpuščena je bila iz poslovnih razlogov. Po večkratnem obisku slovenskih zdravnikov so ti na koncu sklenili, da bolečin ne bo mogoče trajno odpraviti, in ji predlagali, naj se odpravi na invalidsko komisijo. Februarja 2013 je postala delovni invalid prve kategorije, nove službe pa zaradi svojih težav ne more najti. Mihelčičeva še pravi, da jo je bilo v vsem tem času vsak dan strah, ali bo naslednji dan sploh lahko še vstala iz postelje, poleg tega pa je morala sprejemati nerazumevanje in obtoževanje znancev in prijateljev, češ da ne stori in se ne trudi dovolj, da bi se stanje izboljšalo. »Mene definira samo še moj križ in bolečina,« svoje občutke strne tožnica.

V UKC Ljubljana so sicer, nasprotno, prepričani, da je bil poseg opravljen v skladu s stroko in da ni bilo napak. Prav tako je bil po njihovem mnenju operater usposobljen zdravnik z visokimi referencami, med posegom pa je bilo vse izpeljano korektno. V pravdni zadevi, ki se bo nadaljevala 7. septembra, se obeta zaslišanje tako slovenskih kot tujih zdravnikov. Pooblaščenka UKC Ljubljana Helena Carlevaris Rožič je glede razlage vzrokov v novi tožničini vlogi, zakaj po porevizijski operaciji ni prišlo do zraščanja sklepa, ocenila, da so ti le domneve, ki pa jih bo moral preveriti izvedenec medicinske stroke ortoped. Predlagala je tudi zaslišanje direktorice ljubljanske podružnice mednarodne farmacevtske družbe Pfizer, ki bo pojasnila okoliščine odpovedi delovnega razmerja tožnici iz poslovnih razlogov.