LJUBLJANA – Dodatni zaslužki javnih uslužbencev, zaposlenih v javnem zdravstvu, niso splošno razširjen pojav, izstopa pa manjša skupina, ki ima zelo velike dodatne dohodke, ugotavlja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Zdravniki v javnem zdravstvu so po podatkih komisije od 2004 do 2012 prijavili za 151,7 milijona evrov bruto dohodkov iz dodatnega dela, sledijo zobozdravniki z 8,8 milijona evrov, na tretjem mestu pa so psihologi s 6,1 milijona evrov.
KPK je septembra 2013 pridobil podatke od takratnega Inštituta za varovanje zdravja o javnih uslužbencih v zdravstvu. Agencija RS za javnopravne evidence je podatke povezala s poslovnim registrom in KPK posredovala ujemanja po številki EMŠO ter po imenu in priimku. V KPK so pri tem pojasnili, da udeležba v zasebnem podjetju pomeni, da ima posameznik v lasti poslovni delež v podjetju, da je v njem zastopnik ali član nadzornega organa ali pa je nosilec podjema.
Več kot 36 tisoč
Po ugotovitvah KPK je bilo v omenjenem obdobju 36.941 oseb zaposlenih v javnem zdravstvu. Od tega je bilo 6,9 odstotka ali 4700 zdravstvenih delavcev glede na ujemanje po EMŠO udeleženih v kakršnih koli zasebnih podjetjih. Glede na ujemanje po imenu in priimku je bilo takih javnih zdravstvenih delavcev 8883 oziroma 8,3 odstotka. V podjetjih, ki se ukvarjajo z zdravstveno dejavnostjo, je bilo glede na ujemanje po imenu in priimku udeleženih 3098 zdravstvenih delavcev, po ujemanju po EMŠO pa 2548 zdravstvenih delavcev.
Izstopajo zdravniki in zobozdravniki
Komisija ugotavlja, da pri udeležbi v zasebnih podjetjih izstopajo predvsem zdravniki, zobozdravniki, poklici, povezani z zobozdravstvom, ter psihologi. Največ zaposlenih, ki so udeleženi v zasebnih podjetjih po podatkih KPK prihaja iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, na drugem mestu pa je ljubljanska medicinska fakulteta. Med podjetji, v katerih so v obdobju svoje zaposlitve udeleženi zdravstveni delavci, prevladujejo podjetja v pravni obliki samostojni podjetnik.
