LJUBLJANA – Franci Mehle, ki je pred osmimi leti zaradi mavčne obloge na zlomljeni nadlahti leve roke trpel, kot je večkrat poudaril na sodišču, neznosne bolečine, vse bolj moteč pa je bil tudi smrad, ki se je vil izpod mavca, je upravičen do 13.400 evrov odškodnine z obrestmi vred, kar je 38.600 evrov manj, kot je zahteval v tožbi od UKC Ljubljana.
Sodnica na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča Tatjana Turk Pilič je namreč sredi decembra lani odločila, da Mehletu zaradi prestanih telesnih bolečin in neprijetnosti pri zdravljenju pripada 7000 evrov od zahtevanih 19.000 evrov odškodnine, in se pri tem oprla na mnenje sodnega izvedenca. Ta je ugotovil, da je Ljubljančan zaradi dekubitusa potreboval dodatno zdravljenje, ki je vključevalo 29-dnevno hospitalizacijo, operativno odstranitev mrtvega tkiva, vsakodnevno boleče previjanje rane vse do 16. aprila 2007 (roko si je zlomil 3. decembra 2006, mavec pa so mu odstranili 12. februarja 2007), ko je bila rana že zaceljena. Vsaj dva meseca je trpel lahke do srednje močne telesne bolečine.
Tri tisoč evrov (od zahtevanih 24.000 evrov) Mehletu pripada za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Po mnenju sodišča Ljubljančan namreč ni dokazal vzročne zveze med nastankom dekubitusa in preostalimi težavami, ki jih je omenjal, na primer težave pri dvigovanju rok nad ramena in vožnja avtomobila, in »ki so očitno posledica drugih zdravstvenih težav, ki jih je utrpel tožnik, in vključuje med drugim posledice samega zloma nadlahti in pojava sindroma karpalnega kanala«. Ljubljančanu ob tem pripada tudi 1700 evrov od zahtevanih 3000 evrov odškodnine za prestani primarni strah potem, ko je izvedel za nastanek dekubitusa. Po besedah njegove žene je namreč jokal po telefonu, saj se je bal, da mu bodo morali odrezati roko. Po mnenju izvedenca je tožnik utrpel tudi sekundarni strah, ki je trajal štiri mesece. Enak znesek odškodnine, čeprav je v tožbi zahteval 6000 evrov, pa bo dobil tudi za duševne bolečine zaradi skaženosti. Zaradi dekubitusa ima namreč še danes na levem komolcu veliko brazgotino, zaradi katere se, ko je denimo poleti v službi v kratkih rokavih, počuti nelagodno, saj se ta najprej opazi.
Smrad bi moral
biti znak za alarm
Po prepričanju sodišča ni nobenega dvoma o tem, da je dekubitus na Mehletovi levi roki nastal kot neposredna posledica nošenja tako imenovanega mavca dessault. Tega pa morajo zdravniki, kot izhaja iz izvedenskega mnenja, ob pojavu smradu in ob prisotnih bolečinah »nemudoma odstraniti«. A so to storili šele, ko je »dekubitus prešel v 3. oziroma 4. stadij in ko stanje ni bilo več reverzibilno, zaradi česar je bil tožnik tudi operiran«. Glede na izvedenska mnenja je, tako sodišče, mogoče skleniti, da je pri Mehletu dekubitus v tretjem stadiju nastal že teden ali dva pred odstranitvijo mavca.
Čeprav je Ljubljančan ves čas poudarjal, da je o smradu in bolečinah zdravniku poročal že pet dni po namestitvi mavca in na vseh preostalih pregledih, je sodišče glede na ugotovitve izvedenca prepričano, da takrat roka pod mavcem še ni gnila. Bolečine bi lahko bile posledica zloma, smrad pa posledica otežene higiene pod mavcem. Obsežno odmrtje tkiva v levi komolčni kotanji je, kot piše v sodbi, nastalo vsaj teden ali celo dva pred dnevom odstranitve mavca. Izvedenec medicinske stroke Benjamin Kavčič je na zadnji obravnavi še povedal, da se pod tako obsežnim mavcem vedno razvije neprijeten vonj in da so zdravniki nanj pozorni, a zaradi tega ga ne odstranjujejo. »Gips moramo odstraniti, ko ima pacient bolečine, vročino in nevrološke izpade, ko ne more premikati prstov,« je pojasnil. »Prehod od neprijetnega vonja v smrad bi težko definiral,« je povedal in dodal, da je zelo neprijeten vonj značilen, ko je vnetje že zelo napredovalo.
Ravnali so malomarno
»Po mnenju izvedenca in priče dr. Ladislava Kovačiča so bolečine pod mavcem zaradi zloma izzvenele že 14 dni do en mesec po poškodbi, kar pomeni, da bi moral biti zdravnik na pregledu 24. 1. 2007 in 7. 2. 2007 pozoren na dejstvo, da bolečine še niso ponehale,« piše v sodbi. Zdravniki bi tako morali po mnenju sodišča najpozneje pet dni pred odstranitvijo mavca (7. februarja) posumiti na nastanek dekubitusa, in če bi se to izkazalo za upravičeno, takoj odstraniti mavec. »Ker mavca na pregledu 7. 2. 2007 niso odstranili, čeprav so bili prisotni vsi znaki, ki kažejo na pojav dekubitusa, so delavci tožene stranke ravnali malomarno in v nasprotju z medicinsko doktrino, zato je temelj odškodnine odgovornosti tožene stranke podan,« je prepričano sodišče, ki pa hkrati ni ugotovilo, da bi zdravstveni delavci v tem primeru kršili pojasnilno dolžnost.
Sodba še ni pravnomočna, saj je Mehletov odvetnik David Sluga povedal, da se bodo nanjo najverjetneje pritožili.