Zdravilna moč skale
 v cerkvi sv. Marjete

KRANJ – Šmarjetna gora je hrib nad Kranjem z nadmorsko višino 646 metrov. Z njenega vrha se odpira pogled na Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.

Če se na Šmarjetno goro povzpnemo iz Stražišča pri Kranju, pot do vrha prehodimo v slabi uri. Na hrib je speljana tudi asfaltirana cesta, ki omogoča dostop z motornimi vozili. Na vrhu je hotel Bellevue, okolica pa je tudi priljubljena točka za različne prireditve.

Na Šmarjetni gori že več let uspeva tudi vinska trta, kar je malce neobičajno za Gorenjsko. Na južnih pobočjih hriba so v strmini ozke terase, ki pričajo, da so že v pradavnimi tu gojili vinsko trto. Posreden dokaz za to je tudi ledinsko ime tega predela hribčka – Torkla, ki v starem jeziku pomeni prešo. Dodatni zgodovinski dokaz o gojenju trte na tem območju je ime ulice v Stražišču, ob vznožju Šmarjetne gore, ki se imenuje Na vinograd.

Novejša odkritja pričajo celo o tem, da so zadnji tu gojili trto freisinški škofje pred okoli 400 leti. Ko je leta 2000 Mestna občina Kranj od Mestne občine Maribor prejela v dar potomko znamenite mariborske trte, se je takratni župan Mohor Bogataj odločil, da jo posadi na Šmarjetno goro.

Romarski cilj

Zaradi lege in razgleda je bila od nekdaj privlačna točka za vse, ki so želeli bdeti nad dogajanjem v dolini. Tako so bili po njej posejani gradovi, obrambni jarki, zatočišča in prav na vrhu je še danes cerkvica sv. Marjete, ki je bila nekdaj cilj mnogo romarjev. V današnjih časih cerkvica zavetnice pred nevihto in točo zaživi ob vseh večjih krščanskih praznikih, v njej pa je tudi veliko poročnih in krstnih obredov.

Po ljudskem izročilu se širi glas predvsem o živi skali, ki je v južnem delu cerkvice. Ta naj bi imela zdravilno moč in širila okrog sebe močan naboj pozitivne energije.

Kdaj natanko je bila postavljena cerkvica sv. Marjete na Šmarjetni gori, ni znano, predvidevajo, da je iz obdobja med 9. in 10. stoletjem. Šmarjetna je bila prvič omenjena v listinah leta 1274, naslednji vir iz leta 1342 pa že navaja, da so cerkvico obnovili. V obdobju avstrijskega cesarja Jožefa II. je bila na seznamu nepotrebnih božjih ustanov. Leta 1785 je bila cerkev dokončno opuščena in 200 let prepuščena propadanju. Leta 1989 je bila na pobudo župnika Cirila Brgleza iz fare Kranj - Šmartin obnovljena. Najdragocenejši je gotski kip sedeče Marije iz prve polovice 16. stoletja, ki je nad živo skalo, torej energijsko točko, na južni strani cerkvice.