SEŽANA – Na lanskem prvem kulinArtfestu v Volčjem Gradu so predstavili tudi kuharsko dediščino Tončke Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela, ki je med drugim vodila kuharske tečaje po kraških vaseh. Kot je povedala mag. Magdalena Svetina Terčon iz Kosovelove knjižnice iz Sežane, je cilj tega raziskovanja izdaja knjige z jedilniki in recepti ter njena predstavitev na 2. kulinArtfestu.
Tončka Kosovel, poročena Ravbar, je bila rojena 26. julija 1897. Bila je kulturno zelo razgledana, ostala pa je doma, saj je bila tista, ki je skrbela za družino. Od vseh otrok je najbolj cenila Srečkovo pesniško ustvarjanje in ga zagovarjala. V domači hiši v Tomaju, ki so jo zgradili leta 1925, je do svoje smrti sprejemala številne goste in skupine otrok, dijakov, študentov in odraslih, ki so hoteli kaj več vedeti o pesniku Srečku in njegovem delu. Znala je vzpostaviti pristen stik z vsakim. Je tudi najbolj podprla idejo o ureditvi spominske sobe v Sežani. Umrla je 7. januarja 1989.
Vsi Kosovelovi so bili za Primorce in Kraševce zelo pomembna družina. Anton Kosovel, ki je bil sicer doma iz Črnič na Vipavskem, je nastopil službo učitelja in nadučitelja v Sežani po zgraditvi poslopja osnovne šole leta 1892. V letu 1893 je pouk že stekel. Oče Kosovel je bil vsestranski kulturni delavec. Bil je velik ljubitelj petja, sam je pel prvi tenor, igral je na številne inštrumente, bil je orglar v sežanski cerkvi in vodil je menda pet pevskih zborov. Poleg tega je dirigiral, komponiral in ustanavljal številna društva, kjer je bil predsednik ali tajnik, in se potegoval za dosledno rabo slovenskega jezika v javnosti. Poročil se je 1894. s Katarino Stres, doma iz Sužida pri Kobaridu. Ta je bila spremljevalka baronice Scaramanga, bogatašinje iz Trsta, ki je v Sežano prihajala na oddih v vilo z znanim botaničnim parkom. Katarina je bila zelo razgledana in je bila prava življenjska sopotnica vedremu nadučitelju Antonu Kosovelu, ki ga celo kazenska premestitev v Pliskovico zaradi hujskaštva proti Avstriji ni zlomila. Toliko časa je namreč iskal boljše delovno mesto, da ga je po dveh letih tudi našel v šoli v Tomaju, kjer so potem ostali. Anton Kosovel se je oblasti zameril zaradi boja za večjo avtonomijo Slovencev znotraj avstro-ogrske monarhije. V zakonu se jima je v Sežani rodilo pet otrok: Stano, Antonija – Tončka ali Toni, Karmela, Anica in Srečko. |
»Za ohranitev Tončkine dediščine nas je navdihnila lanska 110. obletnica rojstva pesnika Srečka Kosovela,« je povedala Svetina Terčonova. »Kosovelova družina je bila izjemna, saj je v njej vsak posameznik pustil svoje sledi, vključno z očetom Antonom in mamo Katarino. Tako se nam je porodila ideja, da bi predstavili delovanje Tončke Kosovel. Bila je drugi otrok in je bila bolj gospodarsko usmerjena. Sledila je očetovim potem, v svojem življenju pa je opravljala razna uradniška dela, kmetom in drugim Kraševcem je rada postregla s pravniškimi nasveti, pisala je razne prošnje, spodbujala jih je k zavarovanju njihovih kmetij ter v 50. letih prejšnjega stoletja organizirala in vodila kuharske tečaje po Krasu. Ugotovili smo, da to gradivo s kuharskih tečajev hrani tudi Kosovelova knjižnica v Sežani.«
Praktične jedi za vsakdanjo rabo
Ko so objavili novico o tem, so od številnih družin s Krasa prejeli kar precej gradiva prednic, ki so obiskovale Tončkine kuharske tečaje. V tem gradivu so našli več kot 250 receptov, ki so zdaj urejeni v sedemnajstih jedilnikih. Gre za jedi, ki so jih kuhali v gospodinjstvih kraških domačij od 50. let prejšnjega stoletja dalje. Ne gre izključno za kraške jedi, temveč bolj za praktične in za vsakdanjo rabo. Ker obstaja še veliko anekdot v zvezi s tečajem, so se odločili, da bodo v knjigi objavili tudi te. K sodelovanju so povabili še dijake Srednješolskega centra Srečka Kosovela, ki bodo v tem šolskem letu knjigo oblikovali in tako predstavili svoj pogled na to dediščino.
Vsak jedilnik vsebuje od pet do sedem jedi. Tončkine tečajnice so vse te jedi skuhale in jih potem pojedle, če je kaj ostalo, so hrano odnesle domov. Tončka je bila tudi velika pedagoginja, ki je vzgojila veliko veščih kuharic. Te so pozneje prevzele njeno vlogo, saj so same vodile tečaje. Kosovelova si je velikokrat vzela čas in občasno te skupine tudi obiskovala.
»Jedilniki so sestavljeni tako, da se vsak začne z juho,« je povedala mag. Magdalena Svetina Terčon. »V teh receptih imamo zelenjavno, govejo, krompirjevo, močnikovo, fižolovo, paradižnikovo in obarno juho, juho iz kosti in možganovo juho. Jedilniki se nato nadaljujejo z zelenjavnimi in mesnimi jedmi, ki so jih pripravljali na različne načine. Končajo se s sladico ali kar s sladicami, kajti v vsakem jedilniku so tudi do tri sladice. Ženske so se na koncu rade okrepčale z likerjem.«
Morda nekaj več o sladicah. Kosovelova je na tečajih predstavljala lešnikove rezine, krhke rogljičke, orehovo torto, pecivo hišni prijatelji in razne biskvite. Tečajnice so kuhale vaniljevo kremo, pekle beljakov zavitek s čokoladno kremo, kvašene rahle kruhke, lešnikov kolač, oblit s kavnim ledom, oblikovale čokoladne kroglice, pripravljale kavno torto s kremo, čokoladno strjenko, zdrobov narastek, krhke prestice in kuhane lešnikove štruklje. Delale so še jajčni liker, liker iz belega vina ali terana, ki je na Krasu znan v različnih oblikah, in kavni liker.
Še recept, ki je po mnenju mag. Magdalene Svetina Terčon najbolj zanimiv. Nenavadna jed za današnje čase je možganova juha. Tončka Kosovel je zapisala: »V kozico deni dve žlici presnega masla, nekaj zelenega peteršilja in dve žlici moke. Ko malo zarumeni, prideni oprane in osnažene možgane, mešaj in počasi prilivaj govejo ali kostno juho. Dodaj še malo majarona, pusti, da malo povre, in nato postrezi.«
