LJUBLJANA – V Zboru za republiko in Inštitutu dr. Jožeta Pučnika ocenjujejo, da poročilo Komisije za preprečevanje korupcije pri ugotovitvah glede premierja in predsednika SDS Janeza Janše vsebuje številne »pravne in ekonomske zdrse«. V tem primeru so številni razlogi za dvom o nepristranskosti komisije, je danes dejal predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm.
Protipravno ravnanje komisije
»V oči je zbodlo dejstvo, da komisija ni ravnala v skladu s 13. členom zakona o integriteti in preprečevanju korupcije,« je na današnji novinarski konferenci dejal Šturm. Po omenjenem členu bi morala Komisija za preprečevanje korupcije poslati osnutek načelnega mnenja udeležencem postopka, ti pa se potem o navedbah iz načelnega mnenja opredelijo v sedmih delovnih dneh, je opozoril.
»Komisija sploh ni spoštovala te zakonske obveznosti in osnutka načelnega mnenja ni poslala udeležencem,« je dejal. Po njegovih besedah gre za »protipravno ravnanje komisije«.
»Komisija tega svojega protizakonitega ravnanja ne prepozna in se spreneveda,« pravi. Pri tem je Šturm spomnil na navajanje komisije, da so imeli vabljeni udeleženci postopka možnost, da se izjasnijo o vseh dejstvih in podatkih, ki so pomembni za pripravo končnega načelnega mnenja. »Tega nikakor ni mogoče izenačiti z nalogo komisije, da osnutek pošlje udeležencem na vpogled,« je dejal.
Samovoljno tolmačenje
Slovenija po Šturmovih besedah potrebuje tako protikorupcijsko komisijo, ki bo delovala v skladu z zakonom. Zakon pa mora biti napisan tako, da komisiji ne omogoča samovoljnega tolmačenja, je opozoril.
France Cukjati iz Zbora za republiko vidi problem v tem, da se »vse dozdajšnje afere v zvezi z diskreditacijo Janše odvijajo po istem scenariju«. »Vse imajo iste elemente pristopa, vse se dogodijo v zelo občutljivem trenutku in vse temeljijo na slabo dokazanem materialu,« je dejal.
Cukjati in Šturm sta se strinjala, da nastaja dvom o tem, ali niso morda vmešane državne institucije. »Obstajajo razlogi za sum, da prihaja do tega,« je dejal Šturm.
Po pravnih še ekonomski zdrsi
Po ugotovitvah ekonomista Bernarda Brščiča iz Inštituta dr. Jožeta Pučnika pa v poročilu protikorupcijske komisije ne gre le za pravne, temveč tudi za ekonomske »zdrse«. »Dobro bi bilo, če bi bili v protikorupcijski komisiji tudi ekonomisti, da ne bi tega zelo zahtevnega dela opravljali le pravniki in novinarji,« je dejal.
KPK očitke zbora zavrača
Komisija je vse očitke Zbora za republiko, da je v postopku nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev oziroma predsednikov parlamentarnih strank kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), že zavrnila. Po njihovem mnenju je Zbor za republiko podal podal resen očitek, da je komisija kršila 13. člen ZIntPK, ki pa se, kot je vsakomur razvidno iz zakonskega besedila, sploh ne uporablja in ne nanaša na nadzorne postopke pri premoženjskem stanju. »Ta člen je sicer bil spremenjen leta 2011, očitno pa je iz izjav predstavnikov Zbora za republiko tudi razvidno, da so ti pri kritiki komisije uporabili zakon, ki že več kot eno leto ne velja,« so še dodali v KPK.