Večkrat sem bil zasebno ali službeno v tem ekspresnorastočem velemestu, svetovljanskem megalopolisu. Vsakič, ko sem ga obiskal, je bil večji za kak milijon ljudi, so mi naložili turistični vodniki. V Istanbulu, slovenski lektorji mu najraje rečejo Carigrad, četudi že od 1453. leta ni krščanski, sem se vedno dobro počutil, naj bo zasebno ali službeno. Danes že skoraj 15-milijonsko mesto ima, no, je imelo vse za sodobnega popotnika: znamenitosti za ogled, luknje za pobeg, dobro hrano, dober šoping, tudi dokaj varnosti. In majhne pozornosti, ki lahko tujcu tako veliko pomenijo: v hotelski sobi me je denimo v znak dobrodošlice čakala sladica, v prodajalnah so mi med nakupi trgovci postregli s turškim čajem v tistih tipičnih kozarčkih. V Istanbulu sem ponavadi srečal kakega gastarbajterja ali begunca iz (bivše) Jugoslavije; veliko se jih je preselilo tja, zlasti s Kosova in iz Makedonije. Rad sem se sprehajal po najbolj zahodnjaškem delu mesta, po Taksimu.
Tam sem med evropskim prvenstvom v košarki (od 31. avgusta do 9. septemba 2001), ko Sloveniji ni šlo najbolje, jedel čevapčiče, ki jih je pekel sarajevski žarmojster. Tam, kjer je v letih, ki so prišla, razneslo toliko bomb, sem se fotografiral pod stoterimi turškimi zastavicami in Tarkanovim plakatom (njegov hit Sikidim so pri nas prepesnili Pop Design kot Škdm). Hodil sem po Velikem bazarju in sredi tržnice poslušal klic k molitvi (cen pa nikoli nisem znal zbijati). S turistične ladjice, ki nas je popeljala po Bosporju, ožini med evropsko in azijsko celino, sem opazoval prestižne vile in lokale na obali. Najbrž sem videl tudi stavbo, v kateri je zdaj klub Reina, kjer je v nedeljo terorist na silvestrski zabavi sejal smrt s kalašnikovko. Kaj je po vseh teh letih nevarnega življenja od 11. septembra 2001 ostalo od tistega velikega lepega mesta? Kaj vidim, če ga poguglam, Istanbul? Na prvem mestu selfie novoletnega klavca, ki kot da mi sporoča: ostani doma, ne hodi sem, ne maramo te, ubili te bomo. Čeprav, če prav razumem, je tudi terorist samo prišlek. Tam, kjer je razneslo toliko bomb, sem se fotografiral pod turškimi zastavicami.
