Zbiranje zamaškov 
kmalu zgodovina?

LJUBLJANA – Številne humanitarne organizacije in predvsem tiste, ki želijo z zbiranjem plastičnih zamaškov in njihovo prodajo priti do dodatnega denarja, s katerim bi bodisi pomagali otroku zaradi bolezni bodisi si kupili proteze za roko ali nogo, ker so jo izgubili v nesreči, je zelo razburil osnutek uredbe o komunalnih odpadkih. Kot na svoji spletni strani opozarjajo v Stičišču nevladnih organizacij osrednje Slovenije, se uredba nanaša na ravnanje s komunalnimi odpadki, med katerimi so poleg papirja, kartona in kovine tudi embalaže iz vseh surovin. Te bi lahko po novem sprejemala le še komunalna podjetja in ne več podjetja, ki omogočajo njihov odkup.

Z drugimi besedami to pomeni, da za zamaške ali star papir ne bi mogli več dobiti denarja oziroma da dozdajšnje akcije zbiranja zamaškov in starega papirja za dobrodelne namene ne bodo več mogoče.

Predstavnica društva Never Give Up Blanka Pratnemer je ob tem povedala, da je za ljudi, ki so s tem zbirali denar, to velik šok in da se bo s tem naredila velika škoda. »Ljudi smo tako motivirali k humanitarnosti, saj so tudi otroci zbirali pokrovčke, in tako pri njih razvijali socialni čut,« pravi in dodaja, da ne ve, kaj bo s tem pridobila država. V športno-humanitarnem društvu denar za vse tiste, ki so pomoči najbolj potrebni, zbirajo z različnimi športnimi akcijami, kot so na primer 10 krogov za 10 nasmehov in srečelovi, a, kot pravi sogovornica, s takimi dogodki niso zbrali toliko denarja, kot so ga z zbranimi plastičnimi zamaški. Na leto jih namreč zberejo okoli 100 ton, in če to številko pomnožimo s 330 evri, kakršna je cena ene tone zamaškov, je to na koncu, kot pravi Pratnemerjeva »že kar lepa vsota«. »Z zbranimi sredstvi želimo pomagati nekomu dobiti tisto, kar bi mu morala dati že država,« razlaga in dodaja, da je predlog uredbe med tistimi, ki potrebujejo pomoč, že povzročil veliko paniko.

To potrjuje tudi Rozika Urbanč, ki za svojega triletnega sina Lovra zbira denar tudi s pomočjo zamaškov. Denar, zbran na takšen način, ji pomeni dodatni vir prepotrebnega zneska za nego sina, ki se težko giba zaradi gibalnega zaostanka v razvoju in ki ga mora trikrat na teden peljati na delovno terapijo in fizioterapijo v Ljubljano. Kot pravi, zaradi prenizkega dohodka ni upravičena niti do najema kredita na banki, in pripomni, da z zamaški ni obogatela, saj potrebuješ zelo veliko časa, da jih zbereš večjo količino. Do zdaj je z njimi dobila okoli tisoč evrov. »Ne vem, kaj bo država imela od tega. Že tako otroci trpijo. Če bodo to ukinili, še tega ne bi dobila,« je še povedala Urbančeva.

Kakšna bo končna različica uredbe, bo sicer znano po koncu javne razprave, ki se je končala včeraj. Član uprave Dinosa Kristijan Mlinar, podjetja, v katerem že 68 let skrbijo za odkup odpadnih surovin, meni, da se mu zdi predlagana uredba nerazumljiva; odkup v podjetju vidijo tudi kot spodbudo za posameznike k bolj ekološkemu ravnanju, na koncu pa je imela korist tudi država, saj gre takšen dohodek tudi v dohodnino. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je sicer na petkovem posvetu na Gospodarski zbornici Slovenije, kot je povedal Mlinar, zagotovilo, da bodo za kovine in star papir uvedli izjemo, tako da pri odkupu teh surovin ne bo sprememb. Sam sicer meni, da v ozadju stoji komunalni lobi, ki bi rad prišel do dodatnega zaslužka.

Ministrstvo: Pri zamaških in papirju brez sprememb

Seveda smo se za pojasnila obrnili tudi na omenjeno ministrstvo. Zapisali so, da trditev, da društva in posamezniki ne bodo smeli več zbirati plastičnih zamaškov in zanje dobiti nadomestila, ne drži. »Uredba o komunalnih odpadkih tega ne ureja niti ne prepoveduje, saj so plastični zamaški embalaža, zato so obveznosti končnih uporabnikov embalaže določene z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Kot je določeno v 2. členu predloga Uredbe o komunalnih odpadkih, le-ta ne posega v določbe veljavnih prepisov,« pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da ker se takšno zbiranje izvaja v manjšem obsegu, zamaški pa so usmerjeni v recikliranje, tovrstno zbiranje predstavlja manjše tveganje in prispeva k ločenemu zbiranju odpadkov, kar je tudi v skladu z evropsko direktivo o odpadkih.

Glede na pripombe, ki so jih prejeli med javno obravnavo, bo uredba o komunalnih odpadkih dopolnjena tako, da bo izjema predvidena tudi za zbiranje odpadnega papirja in odpadnih kovin. Z drugimi besedami to pomeni, da se za posameznike z novo uredbo glede tega ne bo nič spremenilo. Dodali so, da uredba o komunalnih odpadkih obvezuje izvajalca javne službe, da najmanj enkrat na leto pozove osnovne šole in vrtce k zbiralni akciji, odločitev posamezne šole oziroma vrtca pa je, ali se ji pridruži ali ne. »Nikjer pa ni določena prepoved, da šole (tudi srednje šole) ali katera koli druga organizacija ali društvo ne bi smele na lastno pobudo organizirati zbiralne akcije, seveda v povezavi z izvajanjem javne službe,« so zapisali in dodali, da se bo z uredbo uredilo področje zbiranja odpadnega papirja, ki je vsa ta leta potekalo »na črno«. Šole bodo do denarnega nadomestila za zbrane odpadke upravičene ne glede na to, ali bodo akcijo izvedle v povezavi z izvajalcem javne službe zbiranja komunalnih odpadkov ali s katerim drugim zbiralcem.