MARIBOR – Božične dneve najraje preživimo v krogu najožje družine. Toda vsem ni postreženo s toliko sreče, da bi se lahko v prazničnih dneh zatekli v toplo zavetje svojih najbližjih. Veliko sreče, da so v pravem trenutku zanjo poskrbeli pravi, dobrosrčni ljudje, je imela danes enajstletna Ajša. Deklico s cerebralno paralizo je biološka mati zavrgla pri dveh mesecih starosti, od takrat naprej zanjo skrbi družina 54-letne Irene Perme iz Jakobskega Dola v Slovenskih goricah, ki jo je medtem tudi sprejela za svojo ter jo uradno posvojila. Ni veliko ljudi, ki so v teh težkih gospodarskih in posledično tudi življenjskih časih ohranili še toliko nasmeha na obrazu in pozitivne energije kot Irena Perme. Je ena izmed predstavnic ljudi, ki se držijo načela: kar te ne ubije, te naredi še močnejšega. Čeprav ji je usoda vzela komaj 14-letnega sina Gaja, vedno znova najde čas in energijo za malo, bolno Ajšo in njene nevsakdanje potrebe.
Klic na pomoč
»Po izobrazbi sem vzgojiteljica. Delala sem v različnih centrih po Sloveniji, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami. Skupaj z možem in s tremi sinovi smo se pred leti preselili iz Velikega Gabra na Dolenjskem, kjer smo prebivali v učiteljskem bloku. Kmalu po selitvi sem šla na center za socialno delo in ponudila pomoč pri delu z otroki s posebnimi potrebami. Ni minilo dolgo, ko je prišel klic na pomoč. Vedela sem le, da ji je ime Ajša in da je nedonošenček. Pri rojstvu je bila neodzivna in zdravniki so jo morali oživljati,« nam je začela razlagati Irena Perme.
Luknje v srčku
Biološka mama za deklico ni hotela skrbeti. Bolj ali manj grdo rečeno, zavrgla jo je. Zakaj? To verjetno ve le sama. Toda deklica s cerebralno paralizo je imela srečo, da je srečala svojega angela na zemlji – Ireno Perme. Kot bi bila njen lastni otrok, je skrbela za malo Ajšo, sprva kot rejnica, pred petimi leti pa sta jo z možem uradno posvojila. V vseh enajstih letih Ajšinega življenja njene biološke mame ni skrbelo zanjo. Niti pri Ireni Perme se ni javila, da bi povprašala, kako in kaj je s hčerko. »Ne samo jaz, vsa družina jo je sprejela za svojo. Tudi moji sinovi in mož Martin so nad njo navdušeni. Prvih nekaj mesecev sem živela v strahu, da se bo nekega dne na vratih pojavila Ajšina mama in jo bo zahtevala nazaj. Želela sem jo posvojiti in uspelo mi je,« je nadaljevala.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Toda Irena Perme ima kljub vsemu veliko željo – mali Ajši omogočiti operacijo kolkov. A te v Sloveniji ne bodo odobrili.