LJUBLJANA – Vse do blokade Dinersove kartice je poslovna pot Tomaža Lovšeta brzela strmo navzgor, prelomni trenutek pa je bila nedvomno prodaja solastniškega deleža v hrvaškem Diners Club Adriaticu, in sicer dunajski Erste banki 2007. Takrat se je namreč Lovše prijavil kot prebivalec Monaka in se tako spretno izognil davku na transakcijo v Sloveniji in na Hrvaškem.
Naj spomnimo, Lovše je postal direktor Diners Cluba Slovenija 30. julija 2003, kakor tudi njegova sestra Barbara Lovše Sodnik. Takrat je prijavil ljubljanski naslov v Hacquetovi ulici. No, po podatkih Ajpesa pa je 15. decembra 2008 v slovenski trgovski register prijavil naslov 7 Avenue de Grande Bretagne v Monaku: gre za razkošno stolpnico, ki jih je v tistem koščku evropskega davčnega raja veliko – mimogrede, tudi največji svetovni bogatuni v Monaku nimajo vile, temveč živijo v najetem stanovanju, ki mu seveda pripadajo tudi ustrežljiva, 24-urna recepcija in skupni prostori na ravni razkošnih hotelov. Lovšetov prvi monaški dom se je imenoval Le Montaigne, v katerem je bil podnajemnik in sosed Gadafijevega nečaka Omarja Masuda pa še nekaterih drugih anonimnih premožnežev z vsega sveta.
Po podatkih floridskega trgovskega registra, potem ko je 15. julija 2009 registriral družbo DC Invest s sedežem v Naplesu, je Lovše prijavil naslov 19 Avenue des Spélugues Monaco. Kot smo že pisali, je Lovše prek DC Investa kupil tudi vilo, vredno 14 milijonov dolarjev, na obali Mehiškega zaliva. Niti drugi podnajemniški naslov v stolpnici, ki si jo je delil tudi z enim najbogatejših Rusov Ališerjem Usmanovim, ni bil dolgega veka, kar je potrdil dopis iz odvetniške pisarne Nine Zidar Klemenčič po pooblastilu njihove stranke Tomaža Lovšeta, in sicer kot odgovor na naše vprašanje o domnevni utaji davkov pri prodaji solastniškega deleža Diners Club Adriatica na Hrvaškem. Nov naslov se je glasil Lacets Saint Leon 6 Monaco, v stolpnici, imenovani Château Perigord, je bil Lovše ravno tako podnajemnik. »Naša stranka od 1. januarja 2007 ni več rezident Republike Slovenije, zato od takrat naprej v skladu z 2. odstavkom 5. člena Zakona o dohodnini (Zdoh-2) tudi ni več zavezana k plačilu dohodnine od dohodkov, ki nimajo vira v Sloveniji, pač pa, nasprotno, le za dohodke, ki imajo vir v Sloveniji. To dejstvo jasno in nedvoumno izhaja tudi iz odločbe davčne uprave Slovenije (Durs) z dne 10. decembra 2007. Posledično naša stranka tudi ni bila dolžna plačati dohodnine od prihodkov, ustvarjenih na Hrvaškem s prodajo lastniškega deleža v družbi, registrirani v Republiki Hrvaški. Z drugimi besedami, naša stranka nikoli ni utajila plačila davkov, ki ga omenjate v svojem elektronskem sporočilu z dne 06. 03. 2012,« so povedali v odvetniški pisarni in še opozorili: »V primeru ponovnega navajanja neresničnih in žaljivih navedb, ki posegajo v ugled in dobro ime naše stranke, bomo prisiljeni sprožiti ustrezne postopke za zaščito pravic in interesov naše stranke.«
Po podatkih dobro obveščenega vira pa je Lovšetu pri davčni prijavi v Monaku svetoval kar nekdanji šef Dursa Ivan Simič. »Tomaž Lovše je takrat imel v Sloveniji ekonomski interes, saj je imel v Sloveniji podjetje, njegova zunajzakonska partnerica (zdaj žena) je imela še stalno prebivališče v Ljubljani, kar je drugi dokaz, da ima družinske vezi v Sloveniji in, ne nazadnje, sama vem, koliko dni je preživel v Sloveniji in koliko na Hrvaškem. Praktično nič dni, niti nobenega ekonomskega interesa v Monaku. Takratni direktor Dursa Ivan Simič (Simičevo podjetje je prej občasno svetovalo Dinersu in izstavljalo račune) mu je dal izjavo davčnega nerezidenta (če se točno spomnim) šele po tem, ko je prejel nakazilo, kaj tega ne morete preveriti na Dursu (ali se datumi ujemajo)?« nas je opozoril vir, ki je še navedel: »Če lahko pridete do dokazov znotraj Mobitela, saj je tam razvidno, koliko dni in katere dni je klical od kod. Nimate nobenega vzvoda, da vam dokaže, kar trdi. Preverite tudi, ali proti njim teče kakšen preiskovalni postopek, saj po mojih informacijah teče že dlje (vsaj leto dni). Tudi na Hrvaškem ima še vedno odprte zadeve z davčno upravo (primer Yacht oz. drugo njegovo podjetje, kjer je imel registrirane barke). Vsaj ena izmed bark ima davčno plombo in ima podjetje spor na sodišču.«
Iz Simičeve pisarne pa so se takole odzvali: »V zvezi s spodnjo navedbo, ki se nanaša name in se glasi: 'Kot direktor Dursa, kar sem bil od 01. januarja 2006 do 17. julija 2008, nisem dal Tomažu Lovšetu nobene izjave davčnega nerezidenta in tudi nisem prejel nobenega nakazila. Kdor koli vam to trdi, govori neresnico. Če boste na to temo objavili članek in boste zapisali to izjavo, vam predlagam, da vam naj vam sogovornik predloži dokaze. Osebno sem že vajen, da različni ljudje izkoriščajo moje ime za razne namene. Kolikor razumem, to ni vaša izjava, temveč izjava vašega sogovornika/ce. Če še nisem prepozen, po pravilih članka ne morete objaviti pred mojim odzivom in za to mi morate dati dovolj časa, opozorite vašega sogovornika/co, da naj o tem govori le, če je 100-odstotno prepričan/a in če ima dokaze. Osebno trdim, da jih nima, saj teh stvari nisem delal, in je to neresnica. Kot veste, nimam nobenih težav z vlaganjem kazenskih ovadb ali odškodninskih tožb zaradi zapisov neresnic o meni in zaradi blatenja mojega imena. Ne zanikam sodelovanja s Tomažem Lovšetom in njegovimi podjetji pred nastopom funkcije generalnega direktorja in po prenehanju funkcije generalnega direktorja, saj sem kot davčni svetovalec delal na trgu, opravljal storitve za mnoge stranke, izdajal račune in plačeval davke. Če potrebujete še kakršne koli informacije, sem vam na razpolago. Opravičujem se vam za nekoliko pozen odgovor (po 10 urah), toda kot veste, sem trenutno direktor Davčne uprave Republike Srbije, kjer tudi delam. Zaradi tega nisem mogel prej odgovoriti.'«
Sicer pa so prijave v Monaku Lovšetu pomagale ne le pri davkih, temveč tudi pri izogibanju sodišču. Naj spomnimo, ko je njegova sestra Barbara 21. decembra 2011 na vzhodnokaribskem vrhovnem sodišču, na trgovskem odseku Britanskih Deviških otokov, vložila tožbo proti bratu in Findale Enterprises Ltd. iz Tortole, a se proces ni premaknil z začetke točke, saj so se pozivi na Lovšetov monaški pa tudi floridski naslov vračali kot nevročeni. Praznih rok ni ostala le Barbara, temveč tudi slovenska podjetja za upravljanje parkirišč: naj bi se Lovše dodobra okoristil s prednostmi monaških registrskih tablic na svojem razkošnem terencu, tako tudi ne poravnava kazni za nepravilno parkiranje v Ljubljani. Povprašali smo še o jahti Anita, ki pluje pod malteško zastavo, a ni znano, ali ima poslovnež tudi na Malti registrirano podjetje. Razkošno plovilo, poimenovano po njegovi ženi, je registrirano v Valletti, trenutno pa zasidrano v marini Golfe Juen pri Cannesu, saj je nihče ne želi najeti za 90.000 evrov na teden, a nam Lovše o jahti ni hotel zaupati ničesar.