Ste že slišali, da bi v kateri koli drugi državi vlada sodstvu ponudila sklenitev zaveze o skupnem prizadevanju za večjo učinkovitost sodstva, potem pa se strinjala s sodstvom, da bo bržda bolje, če se bosta pretvarjala, da sta zavezo sklenila kar z ljudmi, da gre za njuno zavezo ljudem?
V redu, vlada je sicer najprej že potrdila svoj predlog zaveze za prizadevanje za izboljšanje stanja v pravosodju, v nadaljevanju pa naj bi ga le še sklenila s predsednikom vrhovnega sodišča Brankom Maslešo. Predsednica vlade Alenka Bratušek je pohvalila tako izjemen vladni predlog zaveze, minister za pravosodje Senko Pličanič pa podpis vladnega predloga zaveze pozdravil kot nov uspešen korak na poti k zagotavljanju delovanja pravne države.
Potem pa se je oglasil predsednik vrhovnega sodišča: »Na predlog sodstva je prišlo do spremembe formulacije v skladu s tem, da se ne moremo zavezati mi vam ali vi nam, ampak kvečjemu oboji državljanom. Ta dokument (vladni predlog) je bil sprva na moč neuravnotežen. Sodišča bi morala doseči to in ono v jasno določenih rokih, po drugi strani pa naj bi si vlada prizadevala v okviru možnosti itn.« Masleša je že čez nekaj dni opozoril še na nekaj: poudaril je, da ne bo mogoče hiteti, da bo treba spremembe v sodstvu uvajati premišljeno in po pameti ter predvsem postopoma. To je stališče vrhovnega sodišča, sočasno pa tudi njegov odziv na Pličaničev poziv, da bi pohiteli in čim prej uvedli vse zaželene spremembe.
Vsa stvar nekoliko spominja na scenarij za film Most na reki Kwai. Na reki Kwai so Japonci namreč britanske vojne ujetnike prisilili, da so gradili železniški most. Britanski ujetniki niso razmišljali samo o gradnji. Pri nas pa se je nekdo, ki se je hotel po »izginotju« Hilde Tovšak prikupiti volivcem, spomnil, da bi dve veji oblasti lahko sklenili všečno zavezo: da bi vlada predsednika vrhovnega sodišča lahko v javnosti prikazovala kot tistega, ki ni mogel zavrniti njene tako zelo privlačne ponudbe. Masleša na reki Kwai. Toda Masleša je neuravnoteženo ponudbo zavrnil. Kaj pa na to lahko rečemo ljudje? Moramo ploskati zavezi ali imamo pravico počakati, da bomo videli, kaj bo iz nje vzklilo, če bo?
