PONIKVA PRI ŠENTJURJU – »Nikogar ne bi rada obtoževala križem in počez in tudi ne prala umazanega perila v javnosti. Rada bi le v miru žalovala. A morda lahko tako rešimo katero drugo žival, če se bo komu zgodilo kaj podobnega, kot se je nam,« začne Helena Štor iz Ponikve pripoved o žalostnem koncu čistokrvne, 11-letne kobile Lis. »Ravno v teh dneh bi morali proslaviti postavitev novega lesenega boksa zanjo,« pove Helena in doda, da je žalostna, ker je poni Pingo, ki so ga Lis kupili za družbo, ostal sam. Helena je velika ljubiteljica živali in tudi članica Društva proti mučenju živali Celje. O tem, kako rada ima živali, priča zgodba, ki smo jo v Slovenskih novicah objavili aprila letos. Helena je namreč ponosna lastnica kar 23 let starega mačka Miška, ki je, če bi šteli leta po mačje, zdaj star že krepko čez 100 let. Še kako je vitalen, v sklopu društva Helena z njim obiskuje starostnike v domovih za upokojence in otroke v vrtcu in šoli ter jim razlaga, kako pomembna je skrb za živali, ki lahko ob primerni oskrbi s človekom preživijo velik del življenja.
Zameri veterinarju
Poleg Miška in Pinga so pri Štorovih še tri muce, pes in dve himalajski kozi. Helena pravi, da se je vse v zvezi z Lis odvijalo s tako naglico, da tudi sama ni mogla dojemati vsega. In je verjetno tudi zato med veterinarjem Dušanom Jagodičem iz Dol pri Šentjurju in njo nastal komunikacijski šum. »Ko sem prejšnjo soboto zvečer opazila, da je z Lis nekaj narobe, sem ga poklicala in okoli 22. ure je tudi prišel. Ugotovil je, da je Lis zbolela za koliko, saj jo je zvijalo od bolečin. Dobila je kar več infuzij, žal pa se stanje ni dosti izboljšalo. Sem pa veterinarju povsem zaupala, saj sem se vedno obračala le nanj,« pove Helena. Zato mu tudi zameri, da ji ni, ko je začel zdravljenje, predstavil vseh podrobnosti in omenil možnih zapletov. In zapletlo se je – ko je veterinar sprevidel, da terapije res ne bodo dovolj, in je lastnici omenil, da bi morala žival na operacijo na kliniko. Helena mu je povedala, da si tega ne more privoščiti.
»Meni se je zdelo, da je bila zaradi tega celo v rahli zadregi,« je veterinar Jagodič povedal za Slovenske novice. Helena na to odgovarja: »Toliko denarja tisti trenutek res nisem imela pri sebi. Pa še vikend je bil. Če bi bilo treba, bi šla tudi po kredit ali se poskušala dogovoriti za plačilo na obroke. Pa mi teh možnosti niti ni omenil. Sploh pa sem imela kobilo zavarovano in bi zdravljenje verjetno krila zavarovalnica. Že račun za mačka nikoli ni nižji od 50 do 100 evrov in vem, da gredo pri konju zneski v tisoče evrov, zato sem imela kobilo zavarovano,« pravi Helena. In doda, da je tega, ali je kobila zavarovana, veterinar ni vprašal. »Pa bi me moral. In to je bila verjetno napaka, ki je kobilo stala življenje,« meni Štorova.
Usoden kratki stik
Smola je bila, ker se je Lisina agonija dogajala med vikendom in še med študijskimi počitnicami, ko tudi Veterinarska fakulteta – Klinika za konje v Ljubljani nima neprekinjenega 24-urnega dežurstva. Tovrstne zahtevne operativne posege pri konjih edini pri nas opravljajo v Veterinarski bolnici v Slovenski Bistrici. A do tja Lis ni prišla, saj se ji je stanje v noči na ponedeljek tako poslabšalo, da druge rešitve kot evtanazije ni bilo. »Če ne bi imela resnega namena, da se Lis pozdravi, sploh ne bi klicala veterinarja, ampak bi jo dala v zakol, kot počnejo drugi rejci,« se priduša Helena. Tudi Jagodič obžaluje, da je med njima nastal kratki stik, Štorovi pa se je tudi že opravičil. Kot nam je še povedal Jagodič, je šlo za res hud zaplet, saj se je Lis na koncu zasukalo črevo. So pa kolike pri konjih zelo pogoste. »Rejci običajno že takoj ob prihodu veterinarja omenijo, da imajo žival zavarovano, in če jim sam ne morem pomagati, jim svetujem, na katero kliniko naj žival odpeljejo. Štorova mi tega, da je bila kobila zavarovana, ni omenila niti ob pisanju prvega računa, ki ga je v celoti poravnala. Moja edina napaka je bila, da nisem, ko sem videl, da se je po prvi terapiji stanje pri kobili ponovilo, odklonil nadaljnjega zdravljenja in ji svetoval, naj se po pomoč obrne na drugega veterinarja. O možnosti operacije kobile na kliniki pa po izjavi lastnice, da si tega ne more privoščiti, nisva več razpravljala,« je pojasnil Jagodič. In dodal, da so tudi tovrstne operacije zelo tvegane in ne vedno uspešne. Spomni se primera iz Ljubljane, ko so lastniki plačali 20.000 evrov, pa je na koncu žival kljub naporom veterinarjev poginila. Kolika se dostikrat pojavi zaradi zastrupitve, ko žival na paši zaužije katero zastrupljeno rastlino. Ni pa nujno, saj se pri konjih razvije tudi zaradi njihove zapletene sestave črevesja. Zato je tudi izid zdravljenja vselej negotov,« je še povedal Jagodič.
