LJUBLJANA – Letošnji januar je bil verjetno eden najhladnejših. Vremenoslovci so izračunali, da je bila povprečna temperatura v slovenski prestolnici približno 3,3 stopinje pod lediščem, kar je štiri stopinje manj od povprečja, je za Val 202 pojasnil Andrej Velkavrh iz Agencije RS za okolje (Arso). Najhladnejši januar je bil sicer leta 1880, ko so izmerili v povprečju devet stopinj pod ničlo.
Vzroki
Kje je iskati vzrok za tak mraz? To je mogoče, ko je dovolj hladna zračna masa nad nami in ko k nam prihaja zrak iznad Sibirije in Arktike. Kopno se lahko ohladi, seveda pa morajo biti stabilne vremenske razmere. Vsekakor pri tem pomaga snežna odeja, ki lahko jutranjo temperaturo zniža tudi za deset stopinj. »Ubijalec« mrzlega vremena so spremembe: če jih je veliko, se kopno nima časa ohlajati, tako pa se hladen zrak uleže.
Ekstremi v obe smeri
Pa je krivo tudi globalno segrevanje? »Scenarij globalnega segrevanja je tak, da kaže na večje anomalije. Da vreme postaja bolj ekstremno, v obe smeri. Zelo mrzla obdobja, dlje trajajoča, so posledica globalnega segrevanja. Lokalno seveda. In drugje ravno obratno,« pravi Velkavrh.
