LJUBLJANA – Veterinarski inšpektorji so ugotovili, da je za rakotvorni aflatoksin, ki so ga pred kratkim odkrili v krmi in mleku, kriva koruza, ki jo je podjetju za proizvodnjo krmil Vajet iz Ajdovščine 9. januarja dobavil eden od tamkajšnjih kmetov, danes poroča Dnevnik. Zaradi krme, okužene z aflatoksinom, je bilo treba v zadnjih dneh uničiti veliko mleka.
Eden od kmetov z območja Ajdovščine je 9. januarja v podjetje Vajet s traktorjem pripeljal 4,2 tone koruze, okužene z močno rakotvornim strupom aflatoksin. Ta se je posledično znašel tudi v krmi, proizvedeni 9. januarja, in v mleku krav, ki so jih hranili s to krmo.
Niso preverjali, kaj je v krmi
Direktor podjetja Vajet Evgen Kosmač je po poročanju časnika zagotovil, da bodo poravnali vso nastalo škodo. Na vprašanje, zakaj pri prevzemu koruze niso preverili, ali je varna, pa je odgovoril: »Na pogled je bila videti brezhibna in uporabna za polento, ne le za krmo, zato nismo preverjali, kaj je v njej.«
Kosmač dodaja, da v Sloveniji doslej ni bilo težav z aflatoksinom, ki ga proizvajajo plesni, zato »niti mešalnice krmil niti veterinarska uprava, niti mlekarne niso izvajale sistematičnega nadzora nad njimi«. Po njegovem bo treba nadzor poostriti, hkrati pa meni, da za zastrupljeno krmo in mleko nista kriva niti njegovo podjetje niti kmet, ki jim je okuženo koruzo dostavil.
Krmo skoraj predelali v polento
»Na pogled je bila videti brezhibna, zato smo mu celo svetovali, naj jo raje pelje v Mlinotest, kjer mu bodo zanjo plačali več, saj bodo iz nje naredili polento. Na koncu se je izkazalo, da je bila slabo sušena in slabo skladiščena,« pojasnjuje Kosmač.
Kot pravi, se koruza okuži na njivi, če raste v visoki vlagi in vročini, k okužbi svoje prispeva tudi koruzna vešča, ki je močno prisotna tudi na naših koruznih njivah. »Najprej koruzo napade plesen, ki proizvaja zelo strupen aflatoksin. Toda to še ne pomeni, da takšna koruza ni uporabna. Je, vendar jo mora pridelovalec čim prej dobro umetno posušiti, nato pa skladiščiti v suhih in zračnih prostorih,« je povedal.
Ta zgodba je po besedah Kosmača svarilo vsem pridelovalcem, da mora koruza na njivi dozoreti, nato jo je treba čim kakovostneje in čim prej posušiti, vendar ne v skednjih ali kaščah.
Kazni in plačilo odškodnine za podjetje
Podjetje Vajet poleg denarne odškodnine vsem, ki so utrpeli škodo zaradi zastrupljene krme in mleka, čakajo še druge kazni. Direktorica urada za notranji uradni nadzor na veterinarski upravi Andreja Bizjak po poročanju Dnevnika pravi, da bi lahko izvor zastrupitve krme ugotovili veliko prej, če bi imelo podjetje Vajet bolje urejeno dokumentacijo.
»Izkazalo se je, da nima stoodstotno preverljivih vseh podatkov, da od svojih dobaviteljev ne zahteva dokazov o varnosti njihove surovine, nepravilnosti smo ugotovili tudi pri deklariranju krme, zagotavljanju sledljivosti, notranjih kontrolah in vodenju evidenc. Ta obrat za proizvodnjo krmil je postal visoko tvegan, zato ga bodo naši inšpektorji poostreno nadzorovali, dokler se ne bodo prepričali, da res dela, kot je treba,« je povedala.
Kosmač odgovarja, da vseh papirjev res nimajo brezhibnih, »toda pri tako natančnem pregledu, kot ga je pri nas opravila veterinarska uprava, bi tudi pri drugih proizvajalcih krmil odkrili kakšna odstopanja«.
Prihodnji teden bodo veterinarski inšpektorji pod drobnogled vzeli tudi druge večje proizvajalce krmil in krmnih mešanic, pri katerih bodo preverjali predvsem to, kako zagotavljajo sledljivost in kako izvajajo notranje kontrole, še piše časnik.
