Zaskrbljeni državljan predlagal vladi, da uzakoni denarno kazen za pljuvanje: odgovor vas bo presenetil
Na vladnem portalu Predlagam vladi se je pojavil predlog, da bi v Sloveniji uzakonili denarno kazen za pljuvanje po tleh na javnih mestih.
»Gre za nekulturno in potencialno zdravju škodljivo navado posameznikov. Pljuvač ima lahko nalezljivo bolezen. Nič hudega sluteč posameznik lahko na pljunek stopi in ga vnese v stanovanje, kjer se potencialno lahko prenese v usta otroka ali na roke posameznika. S preneseno boleznijo na državljana je po nepotrebnem obremenjen zdravstveni proračun in zdravstveni sistem (daljše čakalne vrste po nepotrebnem), državljanovo zdravje pa je skrhano,« je zapisal državljan v pobudi.
Na predlog se je že odzvalo notranje ministrstvo. Ne le, da je predlog pri nas izvedljiv, še več, imamo ga že uzakonjenega v zakonu o varstvu javnega reda in miru.
»Glede na zgoraj zapisano in ker zdaj veljavni ZJRM-1 ob izpolnjenih zakonskih pogojih že opredeljuje predmetni prekršek 'prepovedi pljuvanja na javnih mestih', zaključujemo, da predstavljeni predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Globa za predmetni prekršek je predpisna v razponu od 25.000 tolarjev (104,32 evra) do 100.000 tolarjev (417,29 evra). Ob izpolnjenih pogojih iz petega odstavka 55.a člena ZP-1 pa lahko storilec izkoristi pravico do polovičnega plačila izrečene globe.«
Na argument državljana, da lahko pljunek povzroči širjenje nalezljivih bolezni, pa z ministrstva odgovarjajo. »V preteklosti smo bili priča prizadevanjem za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, npr. SARS-CoV-2, vendar v tem času resorno ministrstvo oziroma Vlada RS še ni sprejela ekvivalentnega ukrepa, kot bi bil npr. prepoved pljuvanja na javnih krajih.«
Zakon o javnem redu in miru (ZJRM-1) za primere, če se kdo na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno vede, predpisuje denarno kazen. Pri tem je za nadzor nad izvajanjem zakona pristojna policija.
Pljuvanje sodi med nedostojno vedenje.
Iz omenjene norme izhaja, da nedostojno vedenje predstavlja vedenje posameznika ali skupine, s katerim (med drugim) (i) povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali kadar z žaljivimi besedami in (ii) dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine. Ključno pri tem prekršku je, da mora biti sočasno izpolnjen tudi t. i. subjektivni znak prekrška, ki je na strani domnevnega oškodovanca, to je npr. njegovo vznemirjenje zaradi vedenja domnevnega storilca. Ob tem ni odveč poudariti, da bo (prav) izjava domnevnega oškodovanca ključnega pomena za ugotavljanje odgovornosti storilca, ki jo bo moral oškodovanec (če bo to treba) argumentirati tudi na zaslišanju pred pristojnim sodiščem, v primeru podane zahteve za sodno varstvo zoper izdano odločbo o prekršku.
Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali videoposnetek.
