Postojnska jama v zadnjih letih doživlja nesluteni razcvet. Zdi se, da ji prav vse gre na roko. Obisk se vztrajno veča, njena svetovna prepoznavnost pa se je lani z odlaganjem jajčec in čez mesece izleganjem mladičkov človeške ribice še povečala. In ker ima uspešnega upravitelja, so tudi gospodarski rezultati dobri.
Postojnska jama je kraljica kraških jam, o kateri lahko govorimo v presežnikih. Največja, najbolj obiskana, najbolj znana. O lepoti in umetniškem vtisu, ki ga na obiskovalca naredi to čudovito delo narave, ne bomo razpravljali, dejstvo pa je, da nikogar, ki vstopi vanjo, ne pusti ravnodušnega. Kdor se ima priložnost pogovarjati s tujimi gosti, bo kmalu ugotovil, da jih v Sloveniji najbolj fascinira prav kraški svet. Mesta so pač delo človeka, medtem ko je v kraških jamah kiparsko dleto v roke vzela narava. In ko tuji gostje ugotovijo, da je ta jama tako velika, da se po njej pelješ z vlakom, čudenju ni konca.
Država je slabo gospodarila
Postojnska jama z doslej raziskanimi 24 kilometri rovov, galerij in veličastnih dvoran spada med najbolj raznolike sisteme na svetu, ki ponujajo izjemno vznemirljivo doživljanje podzemnega sveta, in je hkrati največja in najbolj obiskana jama klasičnega krasa v Evropi.
Turistično je zacvetela že v Jugoslaviji, po osamosvojitvi pa je doživela precej slabše čase. Obisk je strmo padal iz leta v leto, razmere za delo so se slabšale in zdelo se je, da je država kot upravitelj obupala nad svojim sicer najboljšim turističnim produktom. V zadnjih letih, odkar je upravljanje prevzelo zasebno podjetje Postojnska jama, d. d., se je spet obrnilo navzgor in gre samo še na boljše. Izkazalo se je, da je zasebnik očitno boljši gospodar, kar pa seveda ne pomeni, da država, ki za upravljanje z naravnimi vrednotami podeljuje koncesijo, od tega nima koristi. Postojnska jama kar 38 odstotkov od prihodkov plača državi in občini za davke, prispevke, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in koncesnino, kar pomeni na leto okoli osem milijonov evrov.
Ogroža jo onesnažena reka
Čeprav je milijon obiskovalcev na leto vrtoglava številka, to nima tako velikega vpliva na onesnaženost, kot bi utegnili pomisliti. Jama ima namreč urejeno infrastrukturo, poleg tega je dobro prevetrena. Večji vpliv ima umetna svetloba, ki škoduje jamskim organizmom, poleg tega se na osvetljenih krajih pojavlja zelena razrast. Največja grožnja je posredno onesnaženje, ki prihaja po reki Pivki. Seveda se mora infrastruktura vseskozi prilagajati rasti obiska in podjetje Postojnska jama v razvoj in posodobitve vlaga tako rekoč ves dobiček.
Morebitno onesnaženje ogroža zlasti jamske organizme, ki jih je v ekstremnih razmerah večne teme in hladu presenetljivo veliko, mnogi med njimi so zanimivi tudi turistično. Prva med njimi je kakopak človeška ribica, ki je lani poskrbela za navdušenje, ko so na svet pokukali mladički, ki so že upihnili prvo svečko na rojstnodnevni torti. Zmajčki, kot jim pravijo ljubkovalno, njega dni so bili namreč ljudje prepričani, da gre za zmajeve mladiče, pa so prav gotovo najboljši ambasadorji jame v svetu.
Vsekakor je Postojnska jama slovenski paradni turistični konj, ki med znamenitostmi privabi največ obiskovalcev, že v obdobju Jugoslavije je bilo tako. Jamski turizem v modernem smislu se v Postojni začne pred 200 leti in odkar goste štejejo, se jih je nabralo že več kot neverjetnih 37 milijonov, lani pa so jih prvič po letu 1985 našteli več kot milijon v enem letu. Tudi tukaj prednjačijo tujci, domačih obiskovalcev je le desetina. |
