Zelenice, ki jih obdajajo visoka in košata drevesa, so lahko poleti v mestu prijetno zatočišče za ljudi, ki se želijo skriti pred vročim soncem. Kaj pa, če je park zasebna lastnina? Potem lahko lastnik prepreči dostop ljudem, kot se je to zgodilo v strogem centru Ljubljane, le nekaj metrov od vhoda v Cankarjev dom.
Pred Osnovno šolo Majde Vrhovnik, med Erjavčevo cesto in Gregorčičevo ulico, je park, v katerega ni mogoče vstopiti, ker je lastnik parka na meji pustil podrta drevesa. Zemljišče je država po denacionalizaciji vrnila družini Bahovec, ki jim ga je v času nekdanje skupne države Jugoslavije zaplenila takratna oblast. Kot nam je povedal eden od lastnikov, Urh Bahovec, jim zemljišče ni bilo vrnjeno kot park, ampak delno kot stavbno in delno kot neobdelano zemljišče. Natančnejši pogled v podatke Geodetske uprave Republike Slovenije pokaže, da sta dve parceli v skupni velikosti 1629 kvadratnih metrov opredeljeni kot neplodno zemljišče z namensko rabo park. Tretja parcela zemljišča, ki meri 120 kvadratnih metrov, pa je opredeljena kot stavbišče, prav tako z namensko rabo park.
S podrtimi drevesi
zaprli park
Ker v vseh letih, ko park ni bil last družine Bahovec, za drevesa ni nihče skrbel, so se lastniki po vrnitvi premoženja odločili, da bodo odstranili bolna drevesa. A podrtih niso odpeljali, ampak so z njimi onemogočili dostop do parka, saj si želijo lastnino zaščititi pred obiskovalci, ki s svojim ravnanjem zlorabljajo njihovo zasebno zemljišče. Marsikomu se ob tem zastavlja vprašanje, ali lahko družina Bahovec omejuje dostop do svojega zemljišča, ki je sicer opredeljen kot javni park.
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so nam razložili, da je upravičenost oviranja oziroma preprečevanja dostopa na zasebno lastnino v tem primeru odvisna od vprašanja, ali je bilo zemljišče kdaj razglašeno kot javno dobro glede na zakon o graditvi objektov. »Če ni bilo, lahko lastnik, ne glede na to, da je po občinskem prostorskem načrtu MOL ta površina določena kot park oziroma javna površina, izvaja na njej svoja lastninska upravičenja. Varovanje zemljišča s podrtimi drevesi je pri tem vprašljivo že z vidika zagotavljanja varnosti mimoidočih oziroma uporabnikov okoliških površin in njihove lastnine,« pravijo na ministrstvu. Zakon o urejanju prostora po pojasnilih ministrstva ne dopušča razlaščanja za namen ureditve ali prevzema parka. Razlastitev v interesu ohranjanja narave pa je opredeljena v zakonu o ohranjanju narave. Lastninsko ali drugo stvarno pravico je tako mogoče odvzeti ali omejiti, kadar je to potrebno zaradi varstva naravnih vrednot ali doseganja namena ustanovitve zavarovanega območja. Na omenjenem zemljišču sta namreč po javno dostopnih podatkih Mestne občine Ljubljana lokalni naravni vrednoti »ostrolistni javor in lipa pri šoli«.
Potreben bi
bil nov zakon
Na Mestni občini Ljubljana so pojasnili, da so vse tri parcele del parka in so po občinskem prostorskem načrtu opredeljene kot ZPp–parki. »Površine, ki so opredeljene kot parki, so lahko v javni ali zasebni lasti,« so dodali. Povedali so tudi, da občina parka (dve parceli v skupni vrednosti 1629 kvadratnih metrov) ni razglasila za javno dobro, ker ni lastnica zemljišča. Zato pa so za grajeno javno leta 2006 razglasili Erjavčevo cesto. Bahovec nam je na vprašanje, ali bi bili pripravljeni z občino zamenjati omenjeno zemljišče, povedal, da jim občina ni še ničesar ponudila. Na občini pravijo, da so se z lastniki zemljišč pripravljeni dogovarjati o morebitni rešitvi problema. Bi bilo pa treba po njihovem mnenju kompleksno reševanje podobnih vprašanj urediti z zakonom. Podrta drevesa obiskovalcem preprečujejo vstop v park. Ravnateljica osnovne šole, ki meji na park, meni, da bi lahko otroci park posvojili. V šoli učence opozarjajo na nevarnosti zaradi podrtih dreves. Ker park ni razglašen za javno dobro, lahko družina Bahovec obiskovalcem preprečuje vstop vanj.
Je lahko rešitev posvojitev parka?
Ravnateljica OŠ Majde Vrhovnik Mateja Urbančič Jelovšek pravi, da ima šola z družino Bahovec dobre odnose in so se že pogovarjali o dostavni in intervencijski poti, da ne bi vozili po sredini njihovega zemljišča. Učence tudi opozarjajo na nevarnosti zaradi podrtih dreves. Za šolo bi bila zamenjava zemljišča z občino dobra rešitev, ni pa edina. »Učenci in učitelji bi lahko v sodelovanju z nekaterimi starši, ki so krajinski arhitektki, uredili opazovalne točke, pripravili učilnico v naravi, skrbeli za ptičje krmilnice ipd. Morda bi se lahko o posvojitvi parka dogovorili tudi z lastniki.«
Kaj se lahko gradi v parkih?
V občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana v delu, ki opredeljuje točko ZPp–parki, piše, da so na teh površinah dopustni objekti za šport in rekreacijo (otroška igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice ipd). Na vsakih pet hektarjev urejenih parkovnih površin je dopustno postaviti kavarne in slaščičarne do 200 kvadratnih metrov površine ali bife do 70 kvadratnih metrov.
