Nekdanjega prvega moža zdravstvene zavarovalnice Vzajemna Marka Jakliča uradna pošta pred časom nikakor ni dosegla. Okrožni sodnici je bilo tega dovolj, zato se je obrnila na zasebnega detektiva. Jakliča, ki nikakor ni prevzel sodne pošte, zaradi česar je prvi predobravnavni narok v primeru oškodovanja zavarovalnice padel v vodo, je izsledil v ljubljanskem lokalu Playa in mu izročil vabilo na sojenje.
Ko slišimo besedi zasebni detektiv, najprej pomislimo na možakarja v dežnem plašču in s klobukom, poveznjenim na oči. No, to je bilo v starih hollywoodskih filmih, v realnosti so slovenski zasebni detektivi visoko izšolani moški in ženske, ki morajo za pridobitev licence izpolnjevati vrsto pogojev ter opraviti posebno usposabljanje in izpit, ki ga po zakonu o detektivski dejavnosti organizira Detektivska zbornica Republike Slovenije.
Vročajo lahko samo pooblaščeni
Slovenski detektivi – teh je okoli 80 – so združeni v zbornici, ki podeljuje in odvzema licence za opravljanje omenjene dejavnosti, spremlja delo tujih detektivov v Sloveniji, vodi evidenco, opravlja strokovni nadzor nad delom detektivov in detektivskih družb, sprejema kodeks poklicne etike, ministrstvu predlaga program strokovnega usposabljanja in način opravljanja detektivskega izpita, predlaga obrazec detektivske izkaznice ter organizira in izvaja obdobno usposabljanje detektivov. Za sistemsko urejanje področja dejavnosti skrbi ministrstvo za notranje zadeve, ki nadzoruje delo zbornice in izvaja tudi varnostno preverjanje kandidatov za detektiva.
Na ministrstvu za pravosodje dodajajo, da lahko vročanje v kazenskem in pravdnem postopku po zakonu o detektivski dejavnosti opravljajo samo detektivi, ki imajo dovoljenje ministra za pravosodje za opravljanje dejavnosti vročanja in so vpisani v register pooblaščenih vročevalcev. Pravila za delovanje pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem in pravdnem postopku, so urejena s posebnim pravilnikom.
Od policista do detektiva
Aleš Černivec se je po bogati policijski karieri podal v zasebne vode. Najprej je več kot pet let delal kot policist v Grosupljem, nakar je šel za dve leti v Ribnico. Nato je delal na Policijski upravi Ljubljana na oddelku za gospodarsko kriminaliteto sektorja kriminalistične policije, nadaljeval na Generalni policijski upravi na oddelku za gospodarsko kriminaliteto, kjer je bil član delovne skupine, ki se je ukvarjala tudi z zadevo Šrot in Bavčar (preprodaja delnic Istrabenza), nazadnje pa je v javnem sektorju delal na Komisiji za preprečevanje korupcije. Vmes je še magistriral na fakulteti za upravo v Ljubljani.
Zdaj je dve leti in pol zasebni detektiv. Ljudje ga pogosto vprašajo, zakaj je šel med zasebne detektive, če je vendar delal v javnem sektorju in imel varno službo. »Za to sem se odločil, ko sem spoznal, kako deluje javni sektor in da en sam človek ne more spremeniti stvari.« Zdaj ima Detektivsko agencijo CS in je sam svoj gospod. In to mu zelo ustreza. »Poznal sem detektive, zato sem vedel, kaj me čaka. Želel sem se preizkusiti v gospodarstvu, poskusiti kaj samostojnega. V javnem sektorju je sijajno, ko petega v mesecu dobiš plačo, problem nastane pri nagrajevanju uspešnosti pri delu,« svojo odločitev pojasnjuje Černivec.
Sumljive bolniške
»Po zakonu o detektivski dejavnosti je dela veliko,« pravi. »Denimo pridobivanje informacij o osebah, ki so pogrešane ali se skrivajo, o povzročiteljih premoženjskih in nepremoženjskih škod, o piscih anonimnih pisem, o dolžnikih in njihovem premoženju, o pogrešanih in izgubljenih predmetih, o dokaznem gradivu, o spoštovanju konkurenčne prepovedi, o uspešnosti poslovnih subjektov, o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo – tega je največ. Velikokrat me gospodarske družbe najamejo za kontrolo bolniškega staleža, morebitne zlorabe potnih stroškov in suma alkoholiziranosti na delovnem mestu. In v glavnem se takšni sumi izkažejo za utemeljene,« pove.
In kako je to videti v praksi? »Če gre za kontrolo bolniškega staleža, poskušam od delodajalca najprej pridobiti čim več podatkov o tem, kje oseba stanuje, katero vozilo vozi, kje se zadržuje.« Po preverjanju na terenu pripravi poročilo s fotografijami in drugimi dokazi, ki veljajo na sodišču, in ga izroči podjetju, ki ga je najelo, kršitelju pa na zahtevo podjetja izroči tudi pošto o izredni prekinitvi delovnega razmerja. Ob morebitni pritožbi lahko detektiv nastopi kot priča.
Preverjanje zvestobe
»Vsakdo, ki pomisli na detektiva, pomisli tudi na preverjanje zvestobe partnerja,« pravi Aleš Černivec. »V dveh letih in pol sem preiskoval približno 15 primerov: po mojih izkušnjah se vsaj 90 odstotkov vseh sumov o nezvestobi pokaže za resnične.« Po navadi je stranka že prepričana, da jo partner vara, potrebuje le še konkreten dokaz. Dokazi, ki jih je pridobil zasebni detektiv, se nato lahko uporabijo v ločitvenem postopku.
Trajanje preiskave je odvisno od konkretnega primera. »Kakšne stvari se lahko uredijo v enem dnevu. Če ima partner podatek, da se mož ali žena ob določeni uri na določenem kraju dobi z ljubico ali ljubimcem, se stvar fotografira in stranki predstavi dokaze. Potem je od nje odvisno, kaj bo storila: ali bo šla v ločitveni postopek ali se bo pobotala s partnerjem. Tudi to se zgodi.« Vsekakor pa se zadeve lahko zavlečejo, dodaja Černivec: »Kontrola bolniškega staleža lahko traja tudi od 10 do 14 dni.«
Sodelovanje z odvetniki
in sodišči
Zasebni detektivi po nalogu sodišča izročajo sodno pošto in vabila na sojenje, sodelujejo pa tudi z odvetniškimi pisarnami, ki jih najamejo tako za vročanje papirjev kakor za zbiranje dokazov za sodne postopke. »Nedavno me je stečajni upravitelj najel za kontrolo osebnega stečaja neke osebe. Ugotovili smo, da je moški podjetje prenesel na ženo in normalno delal naprej, s čimer je izigral zakonodajo.« Veliko dela imajo tudi z odkrivanjem zavarovalniških goljufij.
Černivec še ni iskal pogrešane osebe, že večkrat pa pogrešane ali izgubljene predmete. Denimo: stranka je krajo vozila prijavila policiji. Detektivi ne smejo preiskovati kaznivega dejanja, lahko pa iščejo pogrešane predmete. In v dveh ali treh primerih od desetih jih tudi najdejo.
»Če pri svojem delu odkrijemo, da gre za kaznivo dejanje, ga naznanimo policiji, vključno z dokazi, ne smemo pa opravljati dela policije ali izvajati prikritih ukrepov, na primer prisluškovati. Če želi kdo detektivu podati posneto izjavo, mora v to pisno privoliti,« poudarja detektiv.
In kako policisti gledajo na zasebne detektive? »Že kot policist sem imel željo, da bi delal kot detektiv, da bi delal sam zase, vendar je eden od pogojev za pridobitev licence, da dve leti ne smeš delati v policiji ali obveščevalni službi. Ker sem zadnji dve leti v javnem sektorju delal na Komisiji za preprečevanje korupcije, sem lahko zaprosil za licenco. Še vedno imam kontakte s policisti, še vedno smo v profesionalnem odnosu. Pri mojem delu pa je najpomembneje, da morajo imeti ljudje zaupanje v detektiva,« sklene Aleš Černivec, zasebni detektiv.
Pogoji za pridobitev detektivske licence:
� državljan Slovenije ali članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije;
� najmanj izobrazba, pridobljena po visokošolskem strokovnem programu prve stopnje ali enakovredna (priznana) izobrazba v tujini;
� opravljen izpit za detektiva;
� varnostno preverjen in nima varnostnih zadržkov;
� v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge ni opravljal nalog policista, pooblaščene uradne osebe v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji ali obveščevalno-varnostni službi obrambnega ministrstva. Delo detektiva ne sme posegati v delo policije, lahko pa ga dopolnjuje.
