LJUBLJANA – »To je bila gonja proti meni. Mislim, da sem svoje delo opravil dobro in da so bili ljudje zadovoljni.« Tako se je po odhodu iz sodne dvorane ljubljanskega okrožnega sodišča, v katero je moral stopiti zaradi 35.000 evrov težke tožbe proti državi, svojega leto dni in pol dolgega vodenja Agencije za civilno letalstvo (CAA) spominjal Žiga Bruno Kotnik. Od junija leta 2011 do februarja 2014 je bil na stolček direktorja postavljen kar dvakrat. Prvič ga je vlada razrešila septembra 2012 zaradi neizvajanja učinkovitega nadzora varnosti zračnega prometa (posledica naj bi bila tragična balonarska nesreča, v kateri je umrlo šest ljudi), premalo delovnih izkušenj ter nepravilnostih pri poslovanju agencije.
Kotniku je s pritožbo na upravno sodišče uspelo, saj v postopku razrešitve ni imel možnosti pojasniti svoje plati ter se je tako novembra 2013 vrnil na direktorski stolček. Vlada ga je nato spet razrešila februarja 2014. A nekdanjemu prvemu možu Agencije za civilno letalstvo pritožba na upravno sodišče ni pomagala, saj je sodišče odločitev vlade, ki je napako popravila, potrdilo.
Kotnik se zdaj z državo pravda zaradi prve razrešitve, saj je, kot so pojasnili na državnem pravobranilstvu, prepričan, da so ga nezakonito razrešili. Kršeni naj bi bili njegova ustavna pravica do izjavljanja v postopku in pravica do pravnega sredstva.
Revizija ugotavlja poslovanje po domače
Poslovanje agencije, predvsem v času Kotnikovega vodenja (revizija je zajemala čas od 1. maja 2011 do 31. oktobra 2012) je pod drobnogled vzel Inštitut za javno finančno pravo. Kot izhaja iz revizijskega poročila o opravljeni notranji reviziji v CAA, so tam poslovali precej po domače.
Negospodarno porabo javnih sredstev so ugotovili pri nakupu več oblačil in drugih pripomočkov za zaščitno opremo delavcev agencije, saj je čevlje, odsevne telovnike in jakne prejelo 46 zaposlenih, očala pa 33 zaposlenih (konec leta 2011 je bilo na agenciji zaposlenih 52 ljudi, od tega šest za določen čas).
»Na primer javna uslužbenka, ki dela v financah in med drugim kontira račune, je prejela čevlje, jakno, odsevni telovnik, zaščitna očala,« piše v revizijskem poročilu in še, da so obleke prejeli tudi področni sekretar, finančnik, kadrovik in administrator.
»Iz sredstev CAA se je kupovalo opremo in obleko v trgovini Marks&Spencer, ki pa je po našem mnenju ni mogoče šteti za zaščitno opremo, saj trgovina prodaja izključno vsakodnevna in modna oblačila,« so še zapisali revizorji, ki pa točnih stroškov nabave zaščitne opreme niso mogli ugotoviti, ker v računovodstvu niso ustrezno izkazani.
Na agenciji so tik pred prvo razrešitvijo direktorja tudi brez ustreznega zavarovanja predplačil vnaprej plačali blago, ki še ni bilo dobavljeno. Za 5462 evrov so kupili 34 očal (25 po ceni 199 evrov za kos, devet pa po 149 evrov za kos) v Optiki Clarus, 60 odsevnih brezrokavnikov za 503 evre pri dobavitelju Koda prom, 54 jaken za 7908 evrov po ceni od 100 do 250 evrov za kos v Hervisu ter za 1707 evrov 19 parov čevljev v vrednosti od 95 do 120 evrov pri dobavitelju Cloudy. Revizorji so negospodarno rabo sredstev zaznali pri nakupu določene opreme, kot so kisikove bombice, pilotske torbe, poslovne torbe na kolesih (39 kosov v vrednosti 2205 evrov), saj so se te, kot so ugotovili, kupovale v večjem številu, kot je bilo nato dejanskih prejemnikov.
Za starega volva več kot za nov avto
Pod drobnogled so vzeli vozni park agencije, predvsem nabavo volva S80, ki ga je Kotnik kupil od svojega nekdanjega podjetja Ceris IT. »Nakup več kot pet let starega vozila z več kot 100.000 prevoženimi kilometri brez garancije ter prek nepooblaščenega prodajalca vozil je že sam po sebi tvegan,« so zapisali in še, da »ni logično, da se kupuje tako obrabljena in stara vozila, da je treba plačevati še tehnični pregled«.
Čez dobrega pol leta je servis tega vozila po ugotovitvah revizorjev stal kar 5633 evrov. Po njihovem prepričanju je bilo negospodarno zapravljenih več kot 23.000 evrov. Za primerjavo so navedli nakup povsem novega seata altea za 23.780 evrov, ki pa ga je, kot so zapisali, v osebno rabo vzel direktor, čeprav je bil zanj kupljen volvo S80. Kotnik se je, kot piše v sodbi upravnega sodišča, glede nakupa volva (nepravilnosti je ugotavljala tudi Komisija za preprečevanja korupcije) branil, da gre za povsem gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi v korist organa, in to na enak način, kot je to storil nekdanji predsednik Računskega sodišča RS Igor Šoltes.
Kotnik nam je povedal, da je prometno ministrstvo 150.000 evrov namenilo za nakup strežnika, ki pa ga agencija ni potrebovala. Po drugi strani na CAA zaradi tega niso imeli denarja za nakup novih računalnikov. Na kontu za investicije je bilo le 33.500 evrov in odločil se je, da del tega denarja, 16.000 evrov, nameni za nakup volva, ki je bil redno servisiran, preostalo razliko pa za računalnike. Na vprašanje, zakaj vsega denarja ni dal raje za računalnike, je odgovoril, da je imel CAA dva dotrajana avtomobila in da so za službene potrebe nujno potrebovali novejšega. »Če bi hotel prestiž, bi novega superba kupil, pa ne bi bilo nič narobe,« je prepričan sogovornik, ki glede nakupa oblek pravi, da je te kupil izključno za zaposlene, da so ti lahko delali na terenu. Upošteval je pravilnik o obvezni opremi, ki ga je izdelalo prometno ministrstvo. Sicer je bil takrat, kot je pojasnil, CAA še v ustanavljanju in je moral dati ljudem dodatno motivacijo, da boljše delajo. Še danes pa je prepričan, da je, kar se tiče balonarske nesreče, ukrepal v skladu z zakonom.