Zaščitene jame dosegle zgornjo mejo obiska

Škocjanske jame so s prostornimi dvoranami, podzemnim kanjonom reke Reke in popolno ohranjenostjo nekaj posebnega. To dokazuje tudi uvrstitev na seznam svetovne naravne dediščine Unesca kot prve kraške jame. Leta 1986 je bil to tudi prvi vpis katerega koli naravnega, kulturnega ali zgodovinskega spomenika v Sloveniji na seznam svetovne dediščine pod zaščito te mednarodne organizacije, ki je pod patronatom Organizacije združenih narodov rešila pred propadom številne naravne in zgodovinske spomenike.

Kot spomenik svetovne naravne dediščine so Škocjanske jame pod zelo strogim režimom varovanja, tudi število obiskovalcev je omejeno. Leta 2000 je to naše svetovno znano čudo obiskalo 51.000 ljudi, lani jih je bilo že 110.000. Dnevni rekord je bil 1200 obiskovalcev, kar je po mnenju direktorja zavoda Park Škocjanske jame Stojana Ščuke zgornja meja dopustnega obremenjevanja podzemskega sveta. Tako je možnost povečanega obiska samo še v zunajsezonskih mesecih, ko jih na dan obišče precej manj ljudi.

Prvi pisni viri o Škocjanskih jamah segajo v drugo stoletje pred našim štetjem. Svoje mesto so na najstarejših tiskanih zemljevidih tega dela sveta našle že v 16. stoletju, sistematično raziskovanje pa se je začelo v začetku 19. in se še nadaljuje. Raziskovalci so v 19. stoletju poleg tega naredili tudi več kot deset kilometrov vratolomnih poti po jami, ki so danes izjemna tehnična dediščina.

»Med obiskovalci z vsega sveta je približno tretjina Slovencev, med tujci pa so na prvem mestu Italijani, sledijo jim Nemci, Britanci, Čehi, v zadnjih letih pa se stalno povečuje obisk turistov iz Poljske, Madžarske in Beneluksa,« je povedala Jana Martinčič, vodja trženja v Škocjanskih jamah.

Zaradi čudovitega jamskega sveta, ki ga odlikujejo raznobarvni kapniki in druge apnenčaste tvorbe, so se med 327 svetovnimi znamenitostmi, ki so konkurirale za osmo čudo sveta, Škocjanske jame uvrstile na zelo visoko peto mesto.

Vzponi in padci

Ležijo na območju matičnega Krasa ter so splet jam, udornic, ponorov in naravnih mostov v skupni dolžini šest kilometrov. Vse te pojave je ustvarila reka Reka, ki izvira pod Snežnikom in sprva teče 50 kilometrov po vododržnem flišnem površju, ob stiku z apnencem pa ponikne v kraško podzemlje. Prvič se to zgodi tik pred vasjo Škocjan.

V slikoviti Mahorčičevi in Mariničevi jami očara dnevna svetloba, ki sega v podzemlje. Sledita Mala in Velika dolina, ki ju ločuje velik naravni most. Na dnu Velike doline, kjer se Reka zajeda kar 165 metrov globoko, zadnjič ponikne v kraško podzemlje.

Ob obilnejših padavinah se raven rečne gladine zelo hitro dvigne, in če so te dolgotrajnejše, voda zalije tudi pot za obiskovalce. Takrat morajo seveda jamo zapreti za obisk. K sreči so podvodne poplave zunaj sezone.

Velikanske podzemske dvorane so zapolnjene s čudovitimi stvaritvami narave, s kapniki najrazličnejših oblik. Prevladujejo orjaški stalagmiti in stalaktiti, sigove kope in ponvice. Prav te sigaste skodelice in skodele v zadnjem delu s sigastimi tvorbami okrašenih podzemskih dvoran so po vsem svetu znana posebnost Škocjanskih jam.

Zadnji del poti je speljan ob globokem kanjonu Reke, ki ga, preden se začnete vzpenjati proti izhodu, prečkate po mostu, na katerem mnogim zaradi višine in rohneče reke zastane dih. Obiskovalci iz jame pridejo zadovoljni, a tudi primerno zadihani in utrujeni, saj morajo med uro in pol dolgim ogledom med drugim prehoditi tudi več kot 500 stopnic. Včasih se je bilo treba do parkirišča povzpeti po strmi poti, zdaj pa vam ta naporni del ogleda prihranijo z vožnjo z vzpenjačo. Ta vas pripelje prav do osrednjega objekta, kjer se ogled začne in kjer imajo tudi gostinski lokal.

Naravni park Škocjanske jame, ki je bil ustanovljen leta 1996, poleg jamskega sveta vključuje tudi tri kraške vasice: Škocjan, Betanja in Matavun.

Kulturna dediščina se med drugim v parku izraža v značilni kmečki arhitekturi skrajnega vzhodnega dela Krasa, pri kateri izstopajo kamnita streha Betančeve domačije, spahnjenca V'nckove hiše in s slamo kriti J'kopinov skedenj. Bogato zbirko dopolnjujejo učna pot Škocjan in muzejske zbirke. »Letos smo posebno ponosni, ker lahko napovemo, da bomo ob koncu maja v novem sprejemnem centru odprli novo zbirko, ki bo na svojevrsten način prikazovala zgodovino odkrivanja jam in širši pogled na krasoslovje,« je ob slovesu z velikim zadovoljstvom dodal direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka.