LJUBLJANA – Ko govorimo o poplavah, običajno pomislimo na jesensko ujmo, na poplavljene ceste in zalite kleti pa na to, kako je voda vdrla v delavnice in pritlične trgovske centre, kot se je to zgodilo septembra 2010. Medtem ko spomladi kmetje običajno opozarjajo na sušo, ki jo v mestu živeči ne dojamemo prav dobro, saj vreme običajno ni sončno in vroče.
Marčno vreme je letos postreglo s stoletnim presežkom dežja in snega, polja so pod vodo, kmetje ne morejo sejati jarine, prva zelenjava bo zamujala za vsaj en mesec.
Trikrat več dežja
Dravsko in Krško polje sta razmočeni, iz Pomurja pa poročajo, da je več kot polovica rodovitnih polj pod vodo. Agrometeorologinja Andreja Sušnik z agencije za okolje opozarja, da škode zaradi poplavljenih polj in zapoznitve vegetacije pri žitih in zelenjavi preprosto ne bo mogoče oceniti.
»Tla so marsikje zasičena z vodo. Od začetka marca do prvih dni aprila je največ padavin padlo v zahodni Sloveniji, več kot 270 mm. V osrednji Sloveniji je marca padlo 188,7 mm dežja, tudi prve aprilske dni je deževalo, ponekod snežilo. Na vzhodu države je padlo do 120 mm padavin. Povsod je bilo suščevo dolgoletno povprečje preseženo. Na Goriškem je padlo 3,5-krat več dežja kot običajno, v osrednji Sloveniji pa so bile količine višje za več kot dvakrat.«
Pridelovalce žit so poplave prizadele že drugič, polja so imeli poplavljena že jeseni, zato niso sejali ozimnih žit. Pa so rekli, prav, bomo sejali spomladi jarino (jara žita), a so jim poplavljena polja tudi to preprečila. »Če neha deževati, bo nekaj možnosti za ječmen, sicer bodo kmetje verjetno letos sejali več koruze,« pravi Sušnikova.
Cene do neba
Na Primorskem in Goriškem so se temperature tal v globini povzpele nad 5 °C že konec februarja, vendar so bila tla marsikje prevlažna za setev. »Tako lahko v hladno zemljo, ki se ji ni uspelo ogreti niti na 5 ° C, sejemo samo bob in grah,« pove Sušnikova in dodaja, da morajo zelenjavarji s setvijo drugih vrtnin čakati, da se zemlja ogreje na vsaj 10 °C, še bolje na 15 °C.
Kmet Andrej Turk z Broda na Krškem polju, ki velja za enega najuspešnejših zelenjavarjev v Sloveniji, je po svoje pritrdil strokovnim navedbam Sušnikove in napovedal, da bodo šle cene zelenjave v nebo. »Polja so razmočena, s prvo zelenjavo, zlasti solato, mladim krompirjem in zeljem bomo slovenski pridelovalci kasnili tudi do mesec in pol. V tem času bodo trgovci slovensko zelenjavo nadomestili z uvozom in cene bodo zletele v nebo. Ko bomo mi ponudili svojo zelenjavo, je bo naenkrat na trgu preveč in cene se bodo sesule,« opiše izkušeni Turk in nadaljuje: »Sadike zelenjave in zelja čakajo, pripravljene imamo že tri serije mladega krompirja, prvi dve bi morale biti že v zemlji. Krompir je začel kaliti, zato smo ga morali umakniti v hladilnice.«
Slovenska zelenjava
Prizadeti kmetje ne bodo deležni nobene podpore države, je bilo slišati. Spomladanske poplave naj bi bile stvar zavarovalnic, je slišati. Slovenska samooskrba je na 35 odstotkih, se pravi na dnu, globlje verjetno ni mogoče pasti. Prašičerejo je vzel hudič, zelenjave pa pridelamo od 30 do 40 odstotkov porabe, odvisno od leta. »Premalo, da bi bil slovenski trg odvisen od nas domačih pridelovalcev,« nam je povedal Andrej Turk. To pomeni, da se trgovci ne ozirajo preveč na domače kmete. »Pri vsem skupaj je zanimivo, da je politika podprla živinorejo in pridelavo mleka, za ostalo pa ima morda premalo posluha,« je zaključil Turk. Se pravi, da se da. Zelenjavarje trenutno rešuje le to, da se trend povpraševanja po doma pridelani hrani povečuje.
Drago kot žafran – drago kot solata
Nekoč priljubljeno reklo, da je nekaj drago kot žafran, bi danes kaj lahko zamenjali z – drago kot solata.
Tržnica Center
Na uradni strani Ljubljanskih tržnic lpt.si se cene glavnate solate gibljejo med 2 in 4 evri na kilogram, cene pa naj bi bile najvišje na Tržnici Center, kjer naj bi se gibale med 3 in 4 evri na kilogram.
Podatke o Tržnici Center smo preverili na kraju samem: ugotovili smo, da so cene za kilogram solate v praksi precej bližje zgornji kot spodnji cenovni meji, čeprav nam je prijazna prodajalka, ki je ponujala kristalko in endivijo po 4 evre na kilogram, zaupala, da lahko slednjo kupimo tudi za 3 evre.
Tržnica BTC
Nekoliko nižje, a še vedno precej zasoljene so cene solate na tržnici v BTC, kjer boste za kilogram kristalke odšteli 3,5 evra – za enako vsoto vas bo olajšal kilogram endivije. Prodajalci solate na obeh tržnicah so nam zatrjevali, da njene cene zaradi slabega vremena in posledično težje vzgoje pridelka letos niso in ne bodo nič višje kot prejšnja leta.
Toda prodajalka iz Domžal nam je razkrila, da je o cenah trenutno težko govoriti, saj bo, vsaj pri njih, na novo solato treba še nekaj časa počakati, cene pa bo mogoče določiti šele, ko se bo videlo, kakšen bo letošnji pridelek.
Petsto evrov za solato
Če pomislimo, da za eno sadiko kristalke odštejemo od 0,15 do 0,2 evra, iz nje pa bomo, tudi če smo popoln antitalent za gojenje zelenjave, vseeno dobili najmanj četrt kilograma solate, velja razmisliti, ali ne bi letos balkonov in gredic pred hišo raje kot s cvetjem napolnili s sadikami solate. Družine, ki, denimo, pojedo 3 kilograme solate na teden, bi s tem – če ne štejemo stroškov gojenja, ki so, kot smo videli, zanemarljivi, še posebno če upoštevamo nasvet, ki nam ga je dala ena od prodajalk, da je po zemljo za gojenje solate najbolje oditi v naravo na kraje z veliko krtinami – takole čez palec prihranile kar 500 evrov na leto.