SPODNJA BRANICA – V slikovitih kraških vasicah Spodnja Branica in Lisjaki, ki sta od Štanjela oddaljeni le nekaj kilometrov, se prebivalci že več let pritožujejo nad smradom in prahom, ki prihaja s tamkajšnje puranje farme. Sodu pa je izbila dno lanska gradnja 150 kvadratnih metrov velikega nadstreška za spravilo strojev, ki ga je lastnik farme postavil brez ustreznega dovoljenja. »Mi imamo farmo že 43 let. Trideset let smo redili piščance, trinajsto leto pa imamo purane. Z vaščani so težave od lani, ko smo tisto lopo naredili,« pravi Bojan Lisjak, ki s sinom Darkom upravlja omenjeno farmo. Za gradnjo nadstreška za spravilo sena in strojev bi, kot ob tem pove Bojan, potrebovali le soglasje komenske občine, a ga jim ni izdala. »In potem sem ga naredil in zdaj je narejen. Lepo je videti. Oni so hoteli, da bi v njivi delal, kjer so trte. Ampak zakaj bi šel delat v njivo, ker ni tam parcela nič vredna. Ven iz ceste je in je lepo prikladno,« pravi Bojan. Gradnja nadstreška je bila, kot se je pozneje izkazalo v pogovoru s predsednikom vaške skupnosti Lisjaki Zdravkom Trobcem, le pika na i večletnega negodovanja nad smradom s farme. Trobec je tako razložil, da bi Lisjakovim brez problema dali vaško soglasje za gradnjo nadstreška, a se je zapletlo potem, ko so dobili dokumente iz Sežane, da želi Darko povečati proizvodnjo. »Kot vaščani smo si mislili, da je zemljišče, kjer ima farmo, že okupirano in da je nima več nikamor širiti, če pa mu mi to podpišemo, bo dobil dovoljenje in lahko drugi dan tam naseli, kar hoče,« razlaga Trobec in dodaja, da je očitno zaradi nekoliko skrhanega zaupanja med njimi nastal nesporazum.
Začelo se je s purani
O težavah zaradi smradu tamkajšnji prebivalci tožijo od takrat, ko so se pri Lisjakovih odločili, da bodo redili purane. »O tem ni nikogar obvestil in takrat so se začele težave. V zimskem času tukaj ne smrdi, ko pa je poletje – še posebno zadnja leta, ko po več tednov ni dežja, se zrak niti ne prečisti in je obupno,« razlaga sogovornik in dodaja, da se mora, ko bi se rad zvečer usedel na teraso in se spočil po napornem dnevu, nujno, tudi zaradi prahu, ki prihaja s farme, umakniti v hišo in zapreti okna. »Odvisno je od zraka: če piha gor po dolini zahodnik, mi tega ne vohamo. Ko pa je severni veter, gre direktno v vas. Je treba okna zapreti in to se ves dan ne sčisti. Tisti, ki tega ne doživlja, ne ve, kako je,« pravi in dodaja, da ne zahtevajo zaprtja farme, ampak naj lastnik vgradi filtre, da bi zmanjšal količino omenjenega prahu v zraku. »Tukaj ima skoraj vsaka hiša astmatika. Soseda ima 86 let in je morala biti ves dan zaprta v hiši. Tudi moja hčerka, ki je kot otrok trpela za astmo, je morala lani zaradi prahu oditi nazaj v mesto, saj ni zdržala,« pravi sogovornik in dodaja, da iz Spodnje Branice odhajajo tudi tisti, ki so se v vas priselili iz mesta pred nekaj leti, da bi lahko v miru uživali na svežem zraku. S težavami prebivalcev je seznanjen tudi komenski župan Danijel Božič, ki je povedal, da je prej kot nadstrešek problem ogromna količina prašnih delcev v zraku, in najboljšo rešitev vidi v vgradnji primernih filtrov. »Oni vlagajo denar v to, da preživijo purani. Ne vem, ali so ga tudi v to, da bi preživeli ljudje,« se še sprašuje Božič.
Zaradi smradu bi lahko zaprli vse farme
Pri Lisjakovih se čudijo pritožbam sovaščanov, saj farmo upravljajo že 43 let, zadnjih 13 let pa sodelujejo tudi s Perutnino Ptuj, ki nad farmo bdi z različnimi inšpekcijskimi pregledi in kontrolami, in do zdaj, tako kot državne inšpekcije, niso ugotovili nepravilnosti. »Imamo tako urejeno kot noben kmet. Imamo asfalt, da je vse čisto,« razlaga Bojan in dodaja, da kot nastilj živalim dajejo le žaganje, z okoliškimi kmeti pa imajo dogovorjen odvoz gnoja, tako da se ta ne kopiči zunaj. Bojanova žena Mara ob tem doda, da so investirali 60.000 evrov v izboljšavo izolacije, tako da purani poleti ne bi bili izpostavljeni preveliki vročini, kupili so tudi nov agregat, ki se priključi ob izpadu elektrike. »To je ogromna vrednost in mi nosimo tveganje. Nobena zavarovalnica nam ne bo povrnila denarja, če nam poginejo purani,« pravi Mara.
Glede smradu pa pri Lisjakovih pravijo, da bi lahko zaradi tega zaprli vse farme na slovenskem podeželju. »Bil sem v Nemčiji, Italiji in povsod imajo tako, kot imamo mi, saj drugače ne more biti. To je proizvodnja, ki se vrši na podeželju. Ne vem, kaj hočejo,« se sprašuje Bojan in dodaja, da ne vidijo potrebe po namestitvi posebnih filtrov: »Tisto, ko pride prah, to je polno v dveh, treh dneh. Kaj bi potem samo tisto čistil ven? Saj ni mogoče.« »Kaj smrdi? Fovšija,« pa ob tem pravi njegova žena. »Lani poleti, ko je bila vročina, ki je pobrala vso koruzo, grozdje – smo bili mi krivi, da je bila taka ekstremna vročina? Tri mesece je bila reka Branica prazna in v njej ni bilo niti kapljice vode. Proti naravi ne moremo nič,« na očitke glede smradu odgovarja Mara. »Kmetijo smo sinu pripisali kot mlademu kmetu, da se bo obdržala, in še to nam hočejo uničiti. Da bi sin lahko vsaj doma zaslužil plačo, da ne bi šel na socialno,« se še jezi. Sin Darko pa dodaja: »Mi smo pripravljeni to ukiniti, ampak naj nam dajo kakšno rento, če je država toliko močna. Ampak saj vidimo, koliko je močna, praktično je v razsulu.«
Skednja ni mogoče legalizirati
Sporni objekt je že pod drobnogledom inšpekcijskih služb, komenski župan Danijel Božič pa je povedal, da ga ne bo mogoče legalizirati, saj ni na zazidalnem območju in zato občina ne more izdati dovoljenja. Ker ima družina Lisjak v reji 11.000 puranov, po uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ni zavezanka za zagotavljanje njihovih meritev. »V primeru naprav za intenzivno rejo perutnine je to takrat, ko redi purane, več kot 15.000 do 40.000 puranov pitancev oziroma več kot 40.000 mest za perutnino. Pri lastniku farme v Spodnji Branici je bil inšpekcijski postopek na podlagi prijave uveden že leta 2005, ko je bilo ugotovljeno, da gre za farmo kapacitete 6000 do 6500 puranov ob vselitvi,« so pojasnili na inšpektoratu za okolje in naravo ter dodali, da so zavezanca vključili v redni načrt dela za to leto.
