Zaradi Romov v Škocjanu ob nove službe in milijon evrov?

DOBRUŠKA VAS – Prebivalci romskega naselja v Dobruški vasi bi lahko škocjanskemu županu Jožetu Kaplerju kar precej zagrenili letošnje poletje, saj se zadnji septembrski dan, ko mora biti končana komunalna ureditev tamkajšnje bodoče industrijske cone Gospodarsko-tehnološki center Dobruška vas, hitro približuje. Namreč, če se to ne bo zgodilo, bo morala občina vrniti dober milijon evrov, kolikor je ob 2,8 milijona evrov težki investiciji prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Gradnja kanalizacijskega omrežja je sprva potekala brez težav, potem pa se je zapletlo, ko so se delavci z gradbenimi stroji pripeljali do romskega naselja in hoteli podreti brunarico Mirana Hudorovca in kokošnjak Liljane Grm, ki sta na trasi kanalizacijskega voda. Četudi oba objekta stojita na občinski zemlji in spadata med tako imenovane črne gradnje, tako Grmova kot Hudorovac vztrajata, da se ju ne sme nihče niti dotakniti, kaj šele porušiti.

Denarja za rušenje ni

»Pravijo, da je treba hišo podreti, ampak jaz je ne bom, ker enostavno ni rešitve. Že eno leto nam obljubljajo, da bodo našli nadomestno lokacijo, a do danes ni še nobene,« razlaga Hudorovac, ki je, kot pravi, kar 15.000 evrov vložil v gradnjo brunarice (na istem mestu je, kot je povedal, prej stal hlev), ki stoji poleg njegove razpadajoče barake. Material zanjo je kupil v bližnji trgovini z gradbenim materialom, katerega polovični družbenik je po podatkih iz Ajpesa tudi župan sam. Črno gradnjo, ki sicer že ima tudi odločbo o rušenju, bi zdaj moral porušiti, a pri vsem skupaj se zatakne pri denarju, saj brunarica stoji na občinski zemlji, tako občina kot država pa denarja za rušenje nimata. »Županu sem povedal, da ga bo več stalo, če se bo hiša rušila,« pravi sogovornik in razlaga, da bi samo rušenje hiše po njegovih izračunih zneslo okoli 12.000 evrov, k temu pa bo treba prišteti še denar na nadomestno parcelo, kamor bi se lahko preselili. »Zakaj bi to naredili, če se lahko samo cevi prestavijo? Oni so vedeli, da tukaj živijo Romi in da ne bi smeli rušiti. To ve vsa država. Hkrati pa govorijo, da leta 2016 tukaj sploh ne bodo več živeli Romi, ampak da bodo neke tovarne,« še pravi Hudorovac, ki se ob tem sprašuje, kam bodo izselili vseh 300 Romov, ki trenutno živijo v naselju. Te dni se bo tako spet srečal z županom in upa, da mu bo ta ponudil kakšno nadomestno lokacijo, ki jo bo seveda plačala občina. Oče štirih otrok denarja, kot pravi, nima, saj se preživljajo s socialno podporo, spopada pa se tudi z zdravstvenimi težavami.

Branila se bo z vsemi sredstvi

Precej jeze je nad županom izlila tudi Grmova, prepričana, da občina ne bi smela na tak način posegati v naselje. »Župan pravi, da je tisto kokošnjak, in s tem zavaja tako javnost kot celotno državo. Za kokošnjak namreč ni treba odločbe za rušenje, če pa gre to za hlev, je treba najprej odločbo. Jaz nisem dobila niti enega sklepa,« pravi glede načrtovane rušitve hleva, kot kokošnjaku sama pravi, saj ima v njem konje, zajce in ovce. Opozarja, da se je v zadnjih 12 letih, kolikor časa že živi v naselju, večkrat zavzemala, da bi od države odkupila zemljišče in da bi si lahko uredila priklop vode in elektrike. »Po 65 letih, odkar tukaj živijo Romi, so se spomnili, da bodo tukaj gradili gospodarsko-tehnološki center in čistilno napravo. S tem nas niso niti seznanili, občina pa je pisala papirje, da so tukaj vrtičkarji oziroma da tukaj nihče ne živi, kar so mi potrdili na Evropski komisiji, in zato je občina pridobila tudi gradbeno dovoljenje,« se jezi sogovornica, ki nato razlaga, kako jim je župan eno leto obljubljal, da bodo aktivno iskali rešitve za tri družine, ki so zaradi gradnje prvi na udaru, a obljub do danes ni uresničil.

»Ljudje, ki so na visokem položaju, se požvižgajo na eno Ciganko. Kaj bo ona? Če danes nimaš denarja, se nimaš kaj ukvarjati,« pravi in dodaja: »Gospod, ne bo jim uspelo. Za to dam svoje življenje in branila se bom z vsemi sredstvi. Vem, da sta pripravljeni policija in vojska, ampak včasih tudi muha premaga slona,« je prepričana Grmova, ki ob tem dodaja, da bo kmalu na vrsti za rušenje tudi njena hiša. Sama se je sicer pripravljena preseliti na novo lokacijo, a za kaj takega nima denarja. Županu je predlagala, da bi ji občina kupila zemljišče za 17.000 evrov, a je bilo to za občino preveč. »Iskala sem najcenejšo možno varianto, ki je oni niso mogli najti,« še pravi in opozarja, da nekateri Romi o tem, da bi se selili drugam, sploh nočejo slišati. Če bi imela toliko denarja, bi zemljo, kot zatrjuje, plačala sama, ampak ne more. »Župan želi, da bi se tukaj gradilo, jaz pa naj si vse stvari naložim na prikolico in naj grem. Hvala ti, gospod župan. To pa ti ne bo uspelo,« še sporoča prvemu možu škocjanske občine Jožetu Kaplerju.

Župan: Kokošnjaki niso osnova za bivanje

Kapler je v pogovoru z nami vse očitke zavrnil in zatrdil, da zaradi gospodarske cone ne bo odstranjena nobena romska hiša. Tako z Hudorovcem kot Grmovo se bo srečal in, kot pravi, bodo poskušali najti ustrezno rešitev. Po njegovem mnenju je brunarico mogoče preprosto razstaviti, tako da velikih stroškov pri tem ne bi smelo biti. Za Hudorovca pa ima tudi že nekaj predlogov za trajno nadomestno lokacijo. Opozoril je, da je Hudorovac svoj leseni objekt postavil že potem, ko je bil celoten projekt že sprejet in ko so dobili tudi gradbeno dovoljenje (občinski podroben prostorski načrt za omenjeni center je bil sprejet že leta 2007). Pravi tudi, da vse to jasno kažejo tudi geodetski posnetki parcele.

»Mi nismo posegali v romsko naselje zato, da bi jim podirali hiše,« je zatrdil Kapler in tako zavrnil očitke, da so v občini proti Romom. »Kokošnjaki niso osnova za bivanje. Ta hiša je bila postavljena po tistem, ko smo mi projekt naredili, tako da te očitke odločno zavračam. Očitki, da so bagri prišli in da bodo rušili naselje, ne pijejo vode. Mi imamo cilj, da cono vzpostavimo, da jo damo na trg in da bodo nova delovna mesta. In seveda ne za ceno Romov, ampak v tistem delu, kjer Romov ni bilo,« je zatrdil župan in dejal, da gre za izsiljevanje, saj je zdaj prava priložnost za to.