Zaradi norih krav letos že trije mrtvi

LJUBLJANA – Pred dobrim mesecem dni je v Splošni bolnišnici Varaždin umrl 63-letni bolnik Stjepan L. Referenčni nevrološki inštitut na Dunaju je po analizi vzorcev tkiva potrdil, da je bolehal in umrl zaradi smrtonosne creutzfeldt-jakobove bolezni (CJB).
To je bolezen norih krav (BSE), ki je sredi 80. let izbruhnila v Veliki Britaniji in se nato razširila v nekatere države EU. Veterinarska uprava EU je takrat sprejela zelo stroge ukrepe in med drugim prepovedala klanje govedi na domačem dvorišču oz. ukazala testiranje vzorcev vseh zaklanih živali za prehrano. Toda, Varaždin je le streljaj od slovensko-hrvaške meje, poleg tega pa, če želite ali ne, živimo v istem prehranskem bazenu. Kljub strogi schengenski meji ljudje poleg drugega po kolovoznih poteh še vedno na veliko tihotapijo drobnico, konje, govedo in pujse. Od kod pa mislite, da smo dobili IAK – smrtonosno bolezen konj? Konjski mešetarji so ilegalno pripeljali okuženo žival iz Madžarske.

Izgubljal pamet in vid

Kot nam pove zdravstvena statistika, je bolezen zares redka. Strokovni direktor Nevrološke klinike prof. dr. David B. Vodušek nam je povedal, da mora imeti človek zares veliko nesrečo, da zboli za CJB: »V Sloveniji v povprečju zbolita dva do trije ljudje na leto, kar je v skladu s svetovno zdravstveno statistiko, ki predvideva enega zbolelega na milijon prebivalcev na leto.«
CJB je poenostavljeno povedano propadanje možganskega tkiva zaradi prionov – škodljive beljakovine, ki prisili sebi podobno normalno beljakovino, da se spreminja po njeni obliki. To je zelo redka bolezen, ki pa se brezpogojno konča s smrtjo.
 Kot navajajo hrvaški viri, v Varaždinu najprej niso vedeli, za kaj gre. Kljub intenzivnemu zdravljenju je bolnik Stjepan L. pred očmi zdravnikov in sester vidno pešal. Tožil je, da se mu vrti v glavi, občasno je izgubljal pamet, nazadnje je začel izgubljati vid in psihofizično propadal.
 Ker jim ni uspelo postaviti prave diagnoze, so ga prepeljali v klinični center v Zagreb (KBC Zagreb), kjer so posumili na CJB, kar so potrdili tudi laboratorijski izvidi na Dunaju.
 Bolniki običajno umrejo zaradi pljučnice, pogosto imajo mišične krče. To je torej redka bolezen, za katero je značilno splošno upadanje tako duševnih kot tudi telesnih zmožnosti. Proti njej ni zdravila in zagotovo se konča s smrtjo.

Človek lahko prione nosi v sebi tudi do 20 let, preden se pokažejo prvi znaki bolezni. 
Prvi znaki CJB so nestabilna hoja, slaba koordinacija in izguba spomina. Nato pa se pojavijo mišični krči, napredujoča demenca, oslabelost  telesa, lahko se pojavijo motnje vida. Na koncu bolnik postane nepokreten in nebogljen, ne more več govoriti. Zaradi ležanja in oslabelosti telesa se navadno razvije pljučica, zaradi katere bolnik umre.

Klasična in kravje nora

Kot nam je pojasnila prof. dr. Mara Popovič z Inštituta za patologijo, je klasična inačica bolezni v 80 odstotkih spontana oz. sporadična CJB, kjer gre za napako na beljakovini brez pojasnjenega vzroka. V 10 odstotkih je lahko družinska ali genetska, ki nastane zaradi napake v genu za prionsko beljakovino, ki se lahko deduje.
Tretja možnost obolevanja za CJB, ki je danes pod kontrolo, je prenos tkiv, denimo roženice bolnika, ki je imel CJB, na zdravega človeka ali z nevrokirurškim posegom. Po uvedbi ukrepov, ki preprečujejo take prenose, se ta oblika ne pojavlja več.

»Leta 1996 pa so v Veliki Britaniji opisali deset bolnikov, ki so zboleli za novo varianto CJB (vCJB), ki jo povzroča isti prion, ki povzroči bolezen norih krav (BSE). Medtem ko pri klasični obliki CJB ljudje obolevajo oz. umirajo v 60. letih življenja, je povprečna starost bolnikov, ki so umrli zaradi vCJB, 29 let.«

Krave tudi tihotapijo

»Ko so v Veliki Britaniji zaznali prve primere vCJB, so stvar hitro povezali z množičnim pojavom BSE pri kravah in uživanjem hamburgerjev, sestavljenih klobas ter britanskih mesnih pit, za katere je mesnopredelovalna industrija porabila možganovino in drobovino, kjer je največ prionov – povzročiteljev CJB,« nam je pojasnila prof. Popovičeva.

Za kakšno obliko CJB je zbolel in umrl 63-letni Stjepan L. iz Varaždina, ne vemo, čeprav hrvaški zdravniki zatrjujejo, da je šlo najverjetneje za sporadično ali genetsko varianto bolezni. Hkrati pa za to (še) nimajo pravih dokazov, saj niso naredili genske analize, ki je draga.

V Sloveniji so letos za creutzfeldt-jakobovo boleznijo zboleli in umrli že trije ljudje. Kot nam je še povedala prof. Popovičeva, tudi zanje menijo, da je šlo za sporadično obliko CJB, zagotovo pa ni šlo za vCJB, ki je v Sloveniji še niso ugotovili, čeprav se s sledenjem CJB aktivno ukvarjajo od leta 2000. Analizo gena za prionski protein bodo pri vseh umrlih za CJB v tem letu opravili na koncu leta, da bi izključili morebitno genetsko obliko CJB, katere niti zdaj niso zaznali.
Slovenija je res članica EU in praviloma je vsaka krava zaklana pod nadzorom, veterinarski laboratorij opravi testiranja več tisoč vzorcev. Toda kot povedano na začetku, šverc na vzhodni meji je živ kot nekoč, čeznjo se morda lahko pripelje tudi kakšna nora kravica?!