LJUBLJANA – Po facebooku kroži sporočilo, v katerem je navedeno, da se država zaradi okoli 80 evrov varstvenega dodatka na mesec, »usede« na nepremičnino prejemnika varstvenega dodatka. Sin očeta, ki je želel priti do varstvenega dodatka, je ogorčen nad dejanjem »domnevno socialne države«.
Že od januarja je tako
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve potrjujejo, da je pri varstvenem dodatku res tako. »Že od 1. januarja letos,« so pojasnili. Vsak prosilec za varstveni dodatek mora podpisati tudi izjavo, da soglaša z vpisom zaznambe odtujitve in obremenitve nepremičnine, če jo ima. Če tega ne stori, ni upravičen do prejemanja varstvenega dodatka.
S podpisom take izjave je lastniku nepremičnine, ki je tudi prejemnik varstvenega dodatka, odvzeta pravica do odtujitve (prodaja ali podarjanje …) ali obremenitve. »Varstveni dodatek je tudi prejemek, ki se upošteva pri dedovanju po osebi, ki ga je prejemala. To pomeni, da se višina premoženja, ki se deduje, zmanjša za višino prejetega varstvenega dodatka. Če pa dediči prejeto pomoč vrnejo, dedujejo celotno premoženje.«
Dodeljuje se za daljše časovne obdobje
Država izplača okoli deset tisoč varstvenih dodatkov na mesec, navadno pa se pravica do njega dodeli za daljše časovno obdobje, saj gre za trajno nezaposljiv kader ali za trajno nezmožne za delo, pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Ob tem opozarjajo, da se pravice do njega praviloma izdaja za daljše časovno obdobje. Namenjen je kritju življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški vzdrževanja stanovanja, nadomeščanja trajnih potrošnih dobrin …), in ne stroškov za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. »Varstveni dodatek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere same ne morejo vplivati,« je zapisano v brošuri, ki je objavljena spletni strani pristojnega ministrstva.
Socialna pomoč nekoliko drugače
Kot je znano, mora tako izjavo podati tudi prejemnik socialne pomoči. A le tisti, ki so lastniki nepremičnin in so v zadnjih 18 mesecih več kot dvanajstkrat prejeli denarno socialno pomoč, sicer izjava ni potrebna. Če prejemnik socialne pomoči ne dovoli vpisa prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa …) in obremenitve svoje nepremičnine v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva, ni več upravičen do prejemanje socialne pomoči.
