Zaradi kamnoloma na noge: Andreja skrbi za otroke in rake

MOKRONOG – V dolini reke Radulje, ki je del občine Mokronog-Trebelno, se človekovo oko spočije. V zeleno zavita pokrajina pomirja, živelj tod doli v potu svojega obraza obdeluje vsaj pedenj zemlje. Njihovo okolje je tudi del parka Natura 2000, v dolini reke Radulje, ki se leno vije skozi dolino, pa živijo taki raki, da jih ne premore Slovenija. »Ali se bliža konec te naše idile?« se sprašujejo domačini, ki nam zatrdijo, da ima občina Mokronog-Trebelno namen sanirati peskokop, sanacijo pa bi radi na občini umestili v nov občinski načrt. Domačini so ob tej novici skočili na noge, miru in zelene doline ne dajo. Ne verjamejo, da imajo občina in lastniki zemlje (kjer bi se saniralo) v mislih le sanacijo, ampak tudi dodano izčrpavanje in odvoz peska.

Pocrkali bodo tudi raki

»Naj nas zaprejo ali odpeljejo, potem pa naj rijejo po dolini kot krti,« je zaradi občinske pobude jezen domačin Andrej Pugelj. Delaven mož, z družino je naredil lično hišo, na katero je lahko upravičeno ponosen. Z golimi rokami in žulji je prišel do nje. Gradbinec je, tako pove, država mu rada stopi na prste, tistim, ki pa njemu in sovaščanom grenijo življenje, pač ne. Višji interesi tlačijo malega človeka. »Vsak mesec imam inšpektorja, da bi prišel pogledat ta kamnolom, pa nič od tega,« nadaljuje Pugelj. Skupaj z Robertom Gregorčičem opozori, da je tu kamnolom že skoraj 40 let. Legalen ni, posest pa je pred leti prešla v last trem podjetnikom iz Trebnjega oziroma okolice. Že leta 2013 so poskušali v občinski prostorski načrt (OPN) umestiti sanacijo kamnoloma. »Takrat smo prišli do tajnih podatkov in to preprečili. Župan je zatrdil, da se ne bo nič delalo. Tudi letos je bilo vse v tišini, pa smo le izvedeli, kaj nameravajo,« so krajani Roj, 60 duš ali nekaj čez šteje vas, razočarani nad početjem župana Antona Mavra. »Spodobilo bi se, da nas o vsem obvestijo, to si zaslužimo, plačujemo davke,« je bilo še slišati na Rojah. »Živimo v miru, ustvarili smo si družine, naj tako ostane, kamnoloma ne potrebujemo,« jasno dodajo. Strah jih je za hiše in kakovost življenja. »Miniranje lahko uniči naše hiše, tovornjaki bodo uničili cesto in bodo stalna nevarnost za starejše krajane in otroke, v zraku bo prahu in dima, od zelene doline se lahko kar poslovimo,« še ujamemo ob druženju zaskrbljenih krajanov. Ob tem ne skrivajo, da županu na besedo ne verjamejo več. Prepričani so, da se bo iz kamnoloma pod krinko sanacije (tako naj bi pisalo v OPN, ki pa še ni sprejet) izvedla eksploatacija oziroma izčrpavanje posestva, velikega vsaj 20 hektarjev. »Ta dolina je ena najlepših. Pred leti smo naseljevali redke rake, zdaj pa bodo ti zaradi hrupa in prahu pocrkrali,« je slikovit Andrej. Pod civilno iniciativo, ki je odločno proti kamnolomu, se je podpisalo 200 ljudi. »Če bo treba, bomo šli do Bruslja!« jasno povedo. Računajo tudi na pomoč dolenjskega rojaka, evroposlanca Lojzeta Peterleta!

Kot švicarski sir

Na problematiko so opozorili tudi pri Zvezi ekoloških gibanj. Na dolenjski konec je prišel Karel Lipič in je odkrito ogorčen. »Pozorno spremljamo to perečo problematiko. V Sloveniji imamo več kot 20.000 ran v okolju, od tega je skoraj 8000 kamnolomov, le od 10 do 15 odstotkov pa je legalnih. Slovenija je iz zraka videti kot švicarski sir,« postreže Lipič s številkami. Pravi, da to problematiko pokriva rudarski zakon, inšpektorjev, ki bi bdeli nad ranami v naravi, pa je premalo. Menda dva, morda trije hodijo po Sloveniji. »To je problem, ki bi se ga morala lotiti slovenska vlada,« nadaljuje Lipič, ki ne razume, zakaj bodo ob že 13 kamnolomih v občini odpirali oziroma širili še enega. »Apetiti po koriščenju kamenja so veliki! Posamezne firme to koristijo v sodelovanju z občino, ki ji gre del dobička,« Lipič pove, od kod interes občinarjev. Ki bodo pozabili na prebivalce Roj, obsojene na bivanje ob izjemnem prahu, glasnem miniranju in sožitju z nekajtonskimi kamioni.

Miri položaj

Župan Anton Maver je seznanjen s civilno iniciativo, zdi pa se, da tudi sam v nogometnem žargonu stopa na žogo in da občina za vsako ceno ne bo rinila v projekt oziroma v vojno s krajani. »Mišljeno je bilo, da se ena parcela na Rojah nameni izkoriščanju mineralnih surovin, ob tem pa bi potekala sanacija v gozdne površine,« nadaljuje župan. Zatrdi, da je eden od lastnikov parcel (gradbinec Matjaž Brezovar) precej argumentirano pojasnil, da brez eksploatacije, po domače odvoza, sanacija ni možna. A je župan hitro spoznal, da te parcele ležijo v okolju, ki morda za take posege ni primerno. Leta 2013 sanacije peskokopa občinarji niso umestili v OPN. S tem so seznanili tako Civilno iniciativo Roje kot pobudnika spremembe OPN. Zdaj je zadeva vnovič aktualna, čeprav še ni jasno, kdaj se bo OPN menjal, saj, tako župan, ima premalo pobud. Se je pa vnovič na tapeti znašla tista o sanaciji kamnoloma z Roj. »Ta je posebna, saj gre za širši razvojni vidik. Zato smo se z vso previdnostjo in izkušnjami lotili obravnave te vloge. Želimo pridobiti vsa neformalna mnenja, zato se bomo v prihodnjih tednih sestali z vsemi ključnimi akterji. Potem bo jasno, ali se gre v uvedbo postopka,« sklene župan in da jasno vedeti, da ne želi delati proti volji občanov.