LJUBLJANA – »S krizo pridejo lumparije ali pa so lumparije, kot pravijo, začele krizo,« začne svojo zgodbo, ki je v današnjih težkih časih znana številnim malim podjetnikom, pripovedovati direktorica ljubljanskega podjetja Adut M-5 Urška Šemrov. Njeno družinsko podjetje s tremi zaposlenimi se namreč že tri leta bojuje, da bi jim Splošno gradbeno podjetje Tehnik (SGP Tehnik) iz Škofje Loke plačalo nekaj več kot 13 tisočakov evrov za dobavo in montažo dvižnih lamelnih vrat na poslovnem objektu Lescom v Medvodah in 108 evrov za najem dvigala. Vse skupaj se je začelo aprila 2010, ko so s škofjeloškim podjetjem podpisali pogodbo za dobavo in montažo vrat, in glede na zelo kratek terminski plan so, kot pravijo v podjetju Adut M-5, dela opravljali tudi čez prvomajske praznike in jih tudi uspešno končali. Nato se je začelo zapletati, saj niso mogli dobiti nikogar iz SGP Tehnik, ki bi jim podpisal prevzemni zapisnik. Po številnih klicih in prošnjah so le prišli do Nurfeta Mahmića, ki jim je bil, kot pravi zunanji pogodbeni sodelavec Adut M-5 Marcel Rahne, predstavljen kot kontaktna oseba in vodja gradbišča, in glede na to, da so ves čas komunicirali samo z njim, so bili trdno prepričani, da je on pooblaščenec podjetja. Zapisnik so tako le podpisali in nato pripravili račun za opravljena dela, a jim ga je SGP Tehnik zavrnil z obrazložitvijo, da ni izstavljen po pogodbi in naročilnici.
Pritožba ustavila izvršbo
Oktobra istega leta so iz škofjeloškega podjetja dobili pismo, v katerem jim ta sporoča, da sekcijska vrata ne delujejo, četudi so v podjetju napake odpravili v garancijskem roku, s samo storitvijo pa so bili zadovoljni tudi v Lescomu, kar nam je potrdila tamkajšnja direktorica Stanislava Martinčič. V Adutu M-5 so se zato obrnili na odvetnico in proti SGP Tehniku vložili gospodarski spor na ljubljanskem okrožnem sodišču, to je lani septembra razsodilo v prid ljubljanskemu podjetju in dovolilo izvršbo v višini nekaj več kot 13.000 evrov. SGP Tehnik, kot je razvidno iz takratne sodbe, je namreč vseskozi zatrjeval, da prevzemni zapisnik ni bil podpisan oziroma ga ni podpisala pooblaščena oseba, zato je ta in še en manjši račun zavrnil. Po mnenju sodišča je ljubljansko podjetje dokazalo, da je dogovorjeno delo opravilo in da ga je škofjeloškemu podjetju tudi pravilno izročilo. »Zanikanje teh dejstev s strani tožene stranke pa po oceni tega sodišča nima druge vsebine kot namen zavlačevanja postopka, saj je očitno, da je tožeča stranka pogodbena dela za toženo stranko v celoti in pravilno opravila,« piše v sodbi. Ker se v SGP Tehniku s tem niso strinjali, so se na sodbo pritožili in v pritožbi med drugim zapisali, da bi moralo ljubljansko podjetje dvižna vrata namontirati do 20. maja 2010, dela pa so bila opravljena osem dni pozneje oziroma tistega dne, ko je bil zapisnik tudi podpisan. Zaradi te zamude so, kot trdijo v škofjeloškem podjetju, morali investitorju plačati pogodbeno kazen, zato so v pobot postavili tudi nasprotni zahtevek za plačilo 14.591 evrov iz naslova nastale škode. Zapisali so tudi, da Mahmić na gradbišču ni nastopal kot pooblaščenec podjetja, temveč zgolj predstavnik, prek katerega se odvija vsa komunikacija med izvajalci del na gradbišču in tožencem.
Za pojasnila smo se obrnili tudi na podjetje SGP Tehnik. Na naša vprašanja, zakaj niso plačali izstavljenega računa in kako odgovarjajo na očitke, da namerno zavlačujejo izplačilo zahtevka, so odgovorili, da med njihovo družbo in podjetjem Adut M-5 poteka pravdni postopek, ki še ni končan. »Po pravnomočnem zaključku bo družba SGP Tehnik, d. d., v celoti spoštovala odločitev pristojnega sodišča,« so še zapisali. |
Zmaga v primeru stečaja ne pomeni nič
Šemrovova, ki je prepričana, da se SGP Tehnik tako želi izogniti plačilu opravljene storitve, ob vsem skupaj pravi, da so se s podobnim primerom ukvarjali tudi v zadnjih letih poslovanja propadlega Vegrada, ko jim to podjetje ni hotelo plačati 75.000 evrov za opravljene storitve. Vegrad je namreč na sodišču trdil, da z njimi niso imeli pogodbenega odnosa, in četudi so bili na koncu s tožbo le uspešni, jih je prehitel stečaj Vegrada in tako lahko pozabijo na ves denar. Zato upajo, da se jim kaj takega ne bo zgodilo tudi pri tem primeru. Če štejemo še tega, so ostali že brez 95 tisočakov evrov, kar je za majhno podjetje precej veliko denarja. Za normalno funkcioniranje, plačevanje dobaviteljev in delavcev so morali izgubljeni denar nadomestiti s krediti. »Takšne stvari slabo vplivajo na vzdušje v podjetju. Prideš v začaran krog in ne moreš prevzeti velikega posla, ker si ga ne moreš privoščiti in ker si ga tudi ne upaš,« pripomni Rahne in doda, da se želijo velika podjetja na tak način počasi odkrižati konkurentov. Od države in sodišč zato pričakuje, da bi v takšnih primerih ukrepala hitreje in učinkoviteje, da bi preprečila propad malih podjetnikov, ki si zelo težko privoščijo celo odvetnike. Kot pravi Rahne, takšnim podjetjem ne bi smela dovoliti izvajanja projektov, ki jih financira sama država. SGP Tehnik namreč za Stanovanjski sklad RS gradi novo stanovanjsko sosesko na Brdu v Ljubljani.
