Zaradi drugošolčka se izpisujejo iz šole

LJUBLJANA – »Ne, ne, kje pa, to so grda natolcevanja,« nas je že na vratih opozorila Verica Šenica Pavletič, ravnateljica ljubljanske OŠ Savsko naselje. Ena od mamic nekega cicibančka je le nekaj pred tem namreč poklicala v naše uredništvo in na nas zlila svoj žolč, da je zaradi malega A. (zaradi varovanja osebnih podatkov mladoletne osebe njegovega pravega imena ne razkrivamo), učenca drugega razreda, ki terorizira, ustrahuje in pretepa svoje vrstnike, nastal že pravi preplah. »Starši iz tega razreda že izpisujejo svoje otroke in jih, ker so ostali razredi že prepolni, selijo na druge šole. Včeraj je bila na šoli spet policija, že nekaj dni pa imajo tam tudi varnostnika, ki ga do zdaj sploh niso imeli. Starši so zahtevali srečanje z županom. In ga tudi dobili!« Od nje smo slišali še to, da je razredničarka tega razreda na koncu z živci, da naj bi bila celo ravnateljica nemočna … Ta se je ob tem sicer le sladko nasmehnila, »pa tudi učiteljica ni niti približno na robu živčnega zloma«, je v mirnem tonu ovrgla.

Premalo pozornosti

Neki drugi vir na šoli nam je že malce bolj razkril nastalo stanje, ki ga je izzval neprilagojeni A. »Da, res je, situacija je naravnost pereča. Naporno je, še posebno za učiteljico. Vsi, tudi starši ostalih otrok, dečka izjemno dobro razumemo, tudi vse njegove težave, gre namreč za otroka s posebnimi potrebami.«

A. je pač drugačen od ostalih. Je otrok s čustveno-vedenjskimi težavami, z izrazito hiperaktivnostjo. Kdor se mu dovolj ne posveča, ta jih dobi (vsaj po prstih)! Na njegove spodrsljaje se ne sme nihče odzvati preveč represivno niti burno, prava mera strpnosti, to je zanj najboljše zdravilo. V reševanje njegovih težav morajo biti nujno vključeni – starši, šola in vrstniki. Če kdo od teh umanjka, nastanejo težave, te so lahko celo hudo nadležne.

Zdi se, da je pri omenjenem drugošolčku več kot očitno nekaj umanjkalo. Če bi bil dovolj motiviran in če bi bil deležen dovolj pozornosti (še posebno starševske), kot nam je zatrdil vir, se vse to bržčas ne bi dogajalo.

Hudi pritiski

Seveda je nastala panika, prav nobena šola si namreč ne bi želela tovrstne reklame. Ravnateljica, začudena nad takimi anonimnimi kričanji, zraven je prisedla še njena pomočnica Tjaša Pirc Pezdirc, je za hip umirila našo zvedavost: »V glavnem se pogovarjamo le še o pravicah otrok. Dajmo se vendar že enkrat tudi o dolžnostih, tako otrok kot seveda tudi njihovih staršev.« Čvrsto se je postavila A. v bran – »njegovega linčanja niti pod razno ne bom dovolila«. V tistem pa je zabodla v srž: »Ali so ti otroci s posebnimi potrebami kužni?! Naša država se je namreč že pred časom sistemsko odločila, da bo vse te otroke vključila v šolski sistem, in prav je tako. Mi imamo ta hip na šoli 23 otrok s posebnimi potrebami (včasih so take otroke imeli za lene, površne, problematične, danes so to dislektični, hiperaktivni …), večina teh je dvojnih, imajo tako primanjkljaje kot tudi izjemne prednosti, naša naloga pa je, da poskušamo iz njih izvleči kar največ.«

Nasilje v šolah je in bo, to je ja jasno. Skrb pa vzbuja, da se morajo šolniki v zadnjih petih letih, kot smo izvedeli, vse prevečkrat ukvarjati z novimi oblikami nasilja, ki so jih naplavile najrazličnejše socialne stiske, te pa otroci prinašajo seboj v šolo. Ena teh najnovejših oblik nasilja so tudi številni primeri izsiljevanja, ki ga izvajajo zaščitniški starši, in njihovi huronski pritiski na vse šibkejši učiteljski zbor. »Soočamo se z izjemno hudimi pritiski,« je potrdila ravnateljica.

Ali je bil potemtakem obravnavani anonimni klic zgolj še eden izmed teh najnovejših vzorcev nasilja ali je šlo vendarle za niz napačnih potez OŠ Savsko naselje?

»Dogaja se marsikaj«

»Veste, popolnoma smo seznanjeni s to problematiko in jo rešujemo,« sta v en glas zatrjevali. Za hip je bilo slišati, če smemo, kot da bi na drugi strani sedeli dve političarki. Pa to še zdaleč nista bili. Nas pa še kar ni nehalo glodati, tako občutljivi stvari je le treba priti do dna, smo nekoliko drugače vprašali: »Ali deček iz drugega razreda potemtakem ne terorizira in tudi ne pretepa svojih vrstnikov?« »Poglejte, dogaja se marsikaj, ampak da je zadeva tako neobvladljiva, dajte no?!« je zmajevala ravnateljica.

Starši tudi ne izpisujejo otrok? »V tem razredu so resda izpisali štiri otroke, toda to lahko razumemo tudi kot, 'če šola ne dela tako, kot jaz želim, ga bom dal(a) pa na drugo šolo!' Vedeti morate, da je bila to izključno volja staršev in ne samih otrok ...« V tistem je vskočila pomočnica ravnateljice: »Prepričana sem, da za to anonimko ne stoji noben izmed staršev tega razreda, saj smo imeli ja včeraj (op. v sredo) vsi do zadnjega sestanek, ki je bil še kako konstruktiven.«

»No, res je sicer, da lahko ljudje tudi zelo hitro spremenijo barvo svojega obraza,« je tedaj pomislila ravnateljica, ki še posebno stavi na zaupanje na relaciji starši–šola. »Če tega ni, je bolje, da odidemo ...«

Plastična pištola

Na tem konstruktivnem sestanku je bil tudi župan Zoran Janković, s katerim so le našli rešitev. Da pomagajo A., hkrati pa tudi vsem drugim. Župan je obljubil, da bo MOL neprilagojenemu dečku financiral spremljevalca.

Ob začetku letošnjega šolskega leta je namreč prišel v veljavo nov zakon o učencih s posebnimi potrebami, in ta bo odslej usposobljenega spremljevalca omogočil tudi učencem s čustvenimi in z vedenjskimi težavami, teh do zdaj zakon ni vključeval. In v času, ko država sprejema še vse podzakonske akte, bo MOL tako A. financiral to nujno oporo, ki bo bedela nad njegovo odvečno energijo.

Obe sogovornici sta zatem priznali, da je bila oni dan na njihovi šoli res policija, a zaradi čisto drugih zadev. »Varnostnika pa imajo tako in tako vse ljubljanske šole,« je še zaključila zaprisežena zaščitnica javnega šolstva, ki je ravno ta dan s svojo šolo na Prešernovem trgu razbijala stereotipe o drugačnosti, veseli pa se tudi že naslednjega Blok Partyja, ko bo šola v središču Savskega naselja ponovno na stežaj odprla svoja vrata in se družila s Savčani.

»No, kaj pa tista pištola, ki naj bi jo A. prinesel v šolo?« »Bila je plastična.«

Upati je, da se bodo razmere okoli neprilagojenega fantiča vendarle umirile.