SREDIŠČE OB DRAVI – Zadnje dni v naše nabiralnike prihajajo modre kuverte, na katerih z velikimi tiskanimi črkami piše DAVČNA TAJNOST. A nobene potrebe po tajnosti o dohodninski odločbi ne čutita zakonca Novak iz Obreža, vasice v občini Središče ob Dravi. »Povedal sem jim – tej državi ne bom plačal niti centa!« se je med pogovorom večkrat razburil 54-letni Ignac.
Plačati mora več kot 5000 evrov
Ignac se je v Avstriji prvič zaposlil leta 1988, to je tri leta potem, ko se je oženil z izbranko Lilijano. »V naših krajih je že od nekdaj problem dobiti službo. Zato sem šel s trebuhom za kruhom, drugega mi niti ni preostalo.« Na začetku se je na delo še vozil, potem pa je ugotovil, da je to prenaporno. »Tako imam že 20 let, torej od 1995., stalno prebivališče v Avstriji, v Sloveniji sem prijavljen samo začasno.«
Biti toliko časa ločen od družine, pravi, ni lahko. »Domov pride le en vikend v mesecu, sicer pa jaz in tri hčerke živimo tako rekoč brez moža oziroma očeta. A če smo hoteli preživeti, smo se morali s tem sprijazniti,« s tresočim se glasom pove 48-letna Lilijana, ki je trenutno brezposelna. »Ves čas se borim, da le zaslužim kakšen evro. Težko je, zadnja leta pa sploh. Če se pokaže priložnost za delo, tudi če je le honorarno čiščenje stanovanja, jo pograbim z obema rokama.« Zato ju je odločba o dohodnini, po kateri mora Ignac državi (v kateri že 20 let nima stalnega prebivališča!) plačati vrtoglavih 5155 evrov, še toliko bolj prizadela.
Položaj je še bolj absurden, ker Ignac vse obveznosti že plačuje, in sicer v Avstriji, kjer, kot rečeno, živi in dela. »Vse stvari imam urejene tam. V Avstriji imam pokojninsko zavarovanje, v Avstriji obiskujem zdravnika, v Avstriji imam registriran avto. Tukaj, v Obrežu, imam samo hišo, kjer živi moja družina, z mano pa Slovenija nima nobenih stroškov. Zakaj bi potem moral plačevati dohodnino na dveh koncih?!« se obupano sprašuje Ignac.
Ločitev po 30 letih – zaradi dohodnine?!
Odločbo – in sicer za leto 2008 – je Novak prejel novembra lani. »Ni mi sploh jasno, kako lahko takšna pošta pride s skoraj sedemletnim zamikom,« pravi Lilijana. Za dohodnino med letoma 2009 in 2012 nista prejela nobenega dokumenta, v torek pa sta prejela odločbo za leto 2014. »Kot sva razbrala iz nje, moram za lani plačati še dodatne tri tisočake. Ko sem to prebral, mi je prekipelo,« iskreno prizna Ignac.
Novakova sta se v zvezi z odločbo za leto 2008 že novembra zglasila na finančnem uradu na Ptuju. »Dobil sem občutek, da niti sami ne vedo, kakšni so zakoni. Moral sem napisati pritožbo, ki so jo nato posredovali v Ljubljano,« razloži Ignac. Januarja letos so jima z generalnega urada Furs sporočili, da pritožbo odstopajo v reševanje ministrstvu za finance, sektor za upravni postopek na II. stopnji s področja carinskih in davčnih zadev. »Potem naj si pa človek kar sam razlaga, kaj za vraga to pomeni,« se jezi Novak.
Ignac je ob obisku ptujskega urada davčni referentki jasno in glasno povedal, da državi ne misli plačati niti centa. Njen odgovor? »Rekla nama je, da se bodo v tem primeru usedli na mojo nepremičnino, torej na hišo, ki je edino premoženje, ki ga imam!« pove Novak, njegovi ženi pa se ob tem iz oči ulijejo solze. Sledil je še večji šok: »Ko sva referentko vprašala, kako naj zadevo čim preprosteje rešiva, nama je predlagala dve stvari – ali prodava hišo in se tako celotna družina izseli v Avstrijo ali pa naj se ločiva! Je to fer? Da nama predlagajo, naj prodava dom, ki sva ga leta in leta gradila z lastnimi rokami? Ali da naj po 30 letih zakonske zveze, ki sva jo vsem preizkušnjam navkljub ohranila, prekineva – zaradi dohodnine?!« zajoka Lilijana.
Za hip umolkne, nato žalostno sklene: »Veste, pred desetimi leti sem prebolela raka. In najbolj se bojim, da bi se mi zaradi vsega tega stresa bolezen ponovila.«
Uradni odgovor s Fursa »Na vprašanja, ki zadevajo konkretne davčne zavezance, ne moremo odgovoriti zaradi varovanja davčne tajnosti. Lahko pa vam na splošno odgovorimo, da je obdavčitev odvisna od rezidentskega stanja zavezanca (kje je prijavljen za plačilo davkov: v Sloveniji ali v Avstriji). Zavezancu se v skladu z mednarodnimi pogodbami lahko prizna v tujini plačani davek, vendar le, če ga napove (dohodninska napoved ali ugovor zoper informativni izračun dohodnine). Če tega ne stori, se mu v tujini plačani davek ne prizna. Zavezancem, ki so v podobni situaciji, predlagamo, naj si ob odhodu v tujino za dlje časa za davčne namene uredijo rezidentski status. To zavezanec stori z oddajo vloge in izpolnitvijo neobveznega vprašalnika Ugotovitev rezidentskega statusa – odhod iz Republike Slovenije. Prav tako bi opozorili, da mora zavezanec v takšnih primerih dohodke iz delovnega razmerja, dosežene v tujini, napovedati v medletnih napovedih za odmero akontacije dohodnine in ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, in če mu ta ni bil izdan, v letni napovedi odmere dohodnine do 31. 7. tekočega leta za preteklo leto. Če želi zavezanec uveljavljati odbitek v tujini plačanega davka ali oprostitev tudi pri poračunu dohodnine na letni ravni, mora odbitek uveljavljati tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, in če mu ta ni bil izdan, v letni napovedi za odmero dohodnine do 31. 7. tekočega leta za preteklo leto. Za izognitev visokim doplačilom dohodnine pri poračunu dohodnine na letni ravni pozivamo zavezance, da upoštevajo splošno obveznost medletnega vlaganja napovedi za odmero akontacije dohodnine in s tem dosežejo redno plačevanje dohodnine v Sloveniji že med davčnim letom.« |
V Avstriji se mu smejijo Za komentar v zvezi z dohodnino Ignaca Novaka smo se najprej obrnili na ptujski finančni urad, od koder pa so naša vprašanja preposlali službi za odnose z javnostmi na generalni Furs v Ljubljani. Kot nam je v telefonskem pogovoru dejal tamkajšnji uslužbenec, konkretnega primera ne more in po zakonodaji tudi ne sme komentirati. »Lahko pa sklepam, da je težava v tem, da omenjeni gospod ni predložil vseh dokumentov, s katerimi bi dokazal, da je res zaposlen v Avstriji, kjer tudi plačuje dohodnino.« Nato je začel naštevati obrazce, ki bi jim jih moral dostaviti Novak. Ni jih malo. »Ah, ti obrazci,« zavzdihne Ignac. »Poslušajte, jaz sem samo skladiščnik, jaz se na to ne spoznam. Sicer pa sem v firmo nesel neke papirje, ki so mi jih dali, pa so mi na upravi rekli, naj bodo obrazci v nemščini, da oni takšnih, napisanih v slovenščini, ne bodo izpolnjevali. Potem sem jim dostavil papirje v nemškem jeziku in so jih izpolnili. A dacarjem očitno to ni bilo dovolj. Gre za neka potrdila, da sem res zaposlen v avstrijskem podjetju,« pove in pokaže na v nemščini napisana potrdila. »Po pravici vam povem, da se na naši upravi iz mene že malo delajo norca, iz kakšne države to prihajam. Da to ni možno nikjer drugje, samo v Sloveniji.« |
