Zaradi centra za socialno delo ob 30.000 evrov?

MURSKA SOBOTA – Očitno so slovenski centri za socialno delo in na njih zaposleni socialni delavci postali osrednja tema številnih pogovorov po vsej državi. Na dva od socialnih delavcev s prstom kaže tudi 65-letni Zdenko Kovač iz Murske Sobote, ki je prepričan, da sta mu prav onadva zagrenila življenje. Zdaj poskuša dokazati, da je bil žrtev številnih nepravilnosti tako tudi njegov 37-letni sin Saša, stoodstotni invalid prve kategorije, ki boleha za hudo obliko shizofrenije in živi v drugem največjem socialnovarstvenem zavodu v Sloveniji, v Domu Lukavci v Prlekiji.

Pri štirih letih ostal brez mame

Nesrečni Sašo je pri štirih letih ostal brez mame, a je kljub hudi bolezni v šoli blestel. Težave so se začele na gimnaziji. S popravnim izpitom mu je sicer uspelo izdelati prvi letnik, več kot to pa ni šlo. Vse pogosteje je bil pacient Psihiatrične bolnišnice Ormož, kjer se je zdravil vsaj desetkrat. Kdaj je tudi pobegnil in na predlog odgovornih v bolnišnici se je Kovač v sodelovanju s Centrom za socialno delo (CSD) Murska Sobota 31. marca 2003 odločil sina prepustiti oskrbi v Domu Lukavci. A Sašev oče je prepričan, da so ga na CSD Murska Sobota prelisičili. Trdi, da je socialnim delavcem in odgovornim na zavodu zaupal in podpisal vse, kar so mu dali v podpis, zdaj pa je spoznal, da se je uštel. 
Najbolj ga boli, da je moral razne papirje podpisovati tudi njegov sin, ki so mu že leta 2002 na murskosoboškem sodišču odvzeli opravilno sposobnost. »Mene je CSD postavil za stalnega skrbnika z vsemi dolžnostmi in obveznostmi in seveda pravicami, ki jih določa zakon. Center je organiziral v Domu Lukavci bivanje za mojega sina, potem sem jaz opravil vse, kar so od mene kot skrbnika zahtevali. Ko sem vse opravil, mi je socialni delavec, ki je vodil primer, povedal, da sem s tem, ko sem prevzel nalogo oskrbnika, prevzel tudi vse obveznosti plačil in doplačil sinovega bivanja v zavodu. Dejal mi je, naj prodam imetje, kar ni bil moj namen. Od leta 2003 do leta 2008 sem poravnaval obveznosti, ko sem leta 2008 prišel na CSD uredit reči okrog imetja, pa mi je socialni delavec dejal, da so me ob prevzemu skrbništva in doplačevanja namočili. In stvar še danes ni rešena. Oglasil sem se že pri varuhu človekovih pravic in ugotovljene so bile nepravilnosti murskosoboškega CSD. Še danes se borim za pravico s pomočjo odvetnika. Odgovor o reviziji inšpekcijskega nadzora čakava že tri mesece, prvi odgovor socialnega inšpektorja pa smo dobili po letu dni,« razlaga Zdenko Kovač, ki je, kot pravi, v šestih letih izgubil več kot 30.000 evrov. 
Zdaj je skrbništvo spet prevzel CSD, za bivanje v zavodu bo doplačevala občina, polovica hiše pa je zato pripadla njej. Če bi socialni delavci na začetku naredili nujni popis premoženja, bi vse pripadlo njemu, trdi Zdenko Kovač, prepričan, da je že preplačal vrednost celotnega premoženja.

Nadzor ustavili

Odvetnik Ivan Merčnik je prepričan, da bi CSD Murska Sobota moral urediti postopek za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom, kar pa se ni zgodilo. CSD bi moral imenovati komisijo, ki bi v zapisnik vpisala podatke o nepremičninah in drugem premoženju ter predložiti dokazila, ki se nanašajo na popisano premoženje. 
Za komentar očitkov Zdenka Kovača smo prosili CSD Murska Sobota, kjer nam je direktorica mag. Nataša Meolic zatrdila, da ne držijo, kar naj bi potrdil tudi inšpekcijski nadzor, katerega zapisnik je bil poslan Kovačevemu odvetniku. »Iz dokumenta je razvidno, da je inšpekcijska služba ugotovila, da varovanec ni bil oškodovan in je bil nadzor ustavljen,« je kratko zatrdila Meoličeva. 
Inšpektor za socialne zadeve Peter Stefanoski, ki je CSD Murska Sobota očital predvsem dejstvo, da leta 2003 niso opravili popisa premoženja, ni našel podlage za izrek kakšnega koli ukrepa, zato je bil nadzor ustavljen. V zapisniku nadzora je med drugim zapisano, da inšpektor v zvezi z doplačevanjem institucionalnega varstva ni mogel ugotoviti, ali je CSD Kovača napačno informiral.

A Kovač, ki nenehno ponavlja, da so ga »prelisičili in namočili že na samem začetku«, ne misli odnehati. S svojim odvetnikom načrtuje »pot do konca«. Že do zdaj je izgubil veliko, počakal bo še na morebitno usmiljenje inšpektorja in nadaljevanje nadzora na CSD, nato pa bo, če ne bo zadovoljen, zadevo peljal na slovensko sodišče in vse tja do evropskega v Strasbourgu.