LJUBLJANA – Družba za avtoceste (Dars) je po pisanju Dnevnika za ministrstvo za finance pripravila osnutek predloga zakona o soglasju in poroštvu za njegove obveznosti, s katerim bi od države dobila garancijo za refinanciranje in reprogramiranje 2,76 milijarde evrov obveznosti najpozneje do leta 2040. To kaže, da Dars zapadlih obveznosti v prihodnjih letih ne bo mogel poravnati.
Hočejo državno garancijo
S pridobitvijo državne garancije se želi Dars z bankami dogovoriti o reprogramiranju in refinanciranju 2,76 milijarde evrov dolgov, tudi z obveznicami, ki bi jih izdal v več serijah. Če glavnina posojil po veljavnih pogodbah z bankami zapade med letoma 2014 in 2020, bi se po novem ta rok lahko podaljšal tudi do leta 2040, piše časnik.
V Darsu so pripravo zakona potrdili. Poudarili so, da pri upravljanju svojih finančnih obveznosti sodelujejo s finančnim in z infrastrukturnim ministrstvom. »Sprejetje tega zakona je najprimernejša možnost aktivnega upravljanja Darsa. Zakon o poroštvu bo služil združitvi vseh trenutno veljavnih zakonov o poroštvu, izdanih za nacionalni program izgradnje avtocest v zadnjem 15-letnem obdobju,« so napovedali in dodali, da se izpostavljenost države s tem ne povečuje.
V dveh letih 740 milijonov evrov
Dnevnik piše, da mora Dars v obdobju med 2014 in 2016 vrniti za okoli 740 milijonov evrov glavnic posojil (brez obresti). To je več od dvakratnika lanskih prihodkov Darsa, ki so dosegli 316 milijonov evrov. Te bi morala družba za poplačilo dolga znatno povečati, a ima pri tem zvezane roke, saj so njihov najpomembnejši priliv cestnine.
Lani so Darsu vinjete in cestnine za tovorna vozila skupaj prinesle okoli 290 milijonov evrov, kar je manj od glavnice zapadlih posojil v letu 2014 v višini 320 milijonov evrov. Družba je v zadnjih dveh letih skupaj ustvarila slabih 48 milijonov evrov čistega dobička, kar zadošča zgolj za poplačilo tretjine glavnic zapadlih posojil v letošnjem letu, povzema časnik.
Tudi zagon elektronskega cestninjenja, za katerega še ni znano, kdaj bo zaživel, mu po ocenah časnika ne bo prinesel večjih prilivov, saj bo ta veljal le za tovorna vozila. Ta vozila prvega in drugega cestninskega razreda že zdaj v povprečju za kilometer vožnje na slovenskih avtocestah plačajo 0,198 oziroma 0,287 evra cestnine na prevoženi kilometer, kar je blizu zgornje meje omejitve iz vinjetne direktive EU.
Največji upnik: Evropska investicijska banka
Dodatna težave za Dars so po pisanju časnika klavzule o navzkrižni kršitvi pogodb, ki v primerih, ko Dars zamudi z vračilom denarja eni od bank, določajo, da lahko ostale unovčijo poroštvo države. Največji upnik Darsa je z 957 milijoni evrov terjatev Evropska investicijska banka, sledijo NLB (374,7 milijona evrov), konzorcij slovenskih bank (364 milijonov evrov) in nemška razvojna banka KfW (380,4 milijona evrov).
Osnutek zakona kot prvo napako za tako stanje navaja državno poroštvo iz leta 2006, ko je državni zbor odobril milijardo evrov poroštev za zadolževanje za gradnjo 25 avtocestnih odsekov do leta 2010, kljub temu da bi se lahko financirali z evropskimi sredstvi. Druga napaka pa je bila uvedba vinjet, ki je za več let zabetonirala Darsove prihodke iz cestninjenja osebnih vozil. Šlo je za predvolilno darilo prve vlade Janeza Janše, ki si ga zaradi političnih posledic njene naslednice niso upale odpraviti, sklene časnik.
Dars: Naš dolg ni skrivnost
V Darsu pojasnjujejo, da njihov dolg ni skrivnost. Ključni poslovni podatki za pretekla leta kažejo, da je družba lani odplačala za 133,91 milijona evrov dolga, predlani za 66,67 milijona evrov in leto prej 103,55 milijona evrov. »Iz lastnih sredstev redno in v celoti ter brez težav odplačujemo tudi obveznosti iz naslova najetih posojil in izdanih obveznic,« so zatrdili.
»Dars ima izjemno stabilen denarni tok, kar mu omogoča, da se aktivno razdolžuje,« so zapisali. Letos zapade v plačilo 141 milijonov evrov glavnic, poleg tega ocenjujejo, da bo glede na gibanje obrestnih mer zapadlo v plačilo 72 milijonov evrov obresti, skupaj torej 213 milijonov evrov obveznosti.
